S kolesom od Trsta do Grčije

Na dan je Peter Diederichs prevozil od 80 do 100 kilometrov. »Rad nenehno odkrivam kaj novega, najraje na kolesu,« je pojasnil. Svoje izkušnje s potovanja je objavil v knjigi, da bi lahko še drugi izkusili to, kar je on, pa tudi zato, da bi druge ljudi spodbudil k odločitvi za kaj podobnega. »Ker se kolesarska sezona šele začenja, bo morda kdo šel po mojih stopinjah,« je dejal. In zakaj s kolesom? Pravi, da je potovanje z avtom zanj preveč dolgočasno. Sicer je priznal, da mu je notranji glas prišepnil, da je nor, ker se je pri svojih letih lotil takega podviga, posebej zato, ker ni vozil električnega, ampak povsem navadno kolo. Je pa zato spoznal različne ljudi, ki so se ustavili, da bi z njim poklepetali, mnogi so ga povabili k sebi domov. Z denarjem ni imel težav. »Vzel sem bančno kartico, a sem pozabil kodo,« je priznal, vendar v večini primerov to ni bilo problem. »Največkrat kode nisem potreboval, ker sem kupoval za majhne zneske, izven mest pa sploh ni bilo težav, kajti tam plačevanje s karticami največkrat ni bilo možno, zato je soproga enostavno nakazala denar.« Ima kakšne načrte za letos? »Ne vem, star sem že. Imam 81 let in ne vem, ali bi zmogel kakšno daljšo vožnjo s kolesom,« je povedal in sedel na kolo. Na vprašanje, kam se pelje in kako dolga je pot do tja, je odvrnil, da v Dresden: »Ni daleč. Kakšnih 600 kilometrov.«