Čeprav pogosto govorimo o kompleksnosti, hitrosti sprememb in globalizaciji, so največji izzivi povezani z etiko, moralo, trajnostno naravnanostjo in človekovimi pravicami. Vse našteto od nas zahteva, da ne razmišljamo samo o kompleksnosti informacij. Ključni razmislek zahtevajo večplastne posledice naših odločitev in dejanj. Poleg prenosa znanja in dobrih praks je zato treba vzgajati tudi duha. Tu nastopijo umetnost, šport, znanost, kultura, stik z naravo.
Človek, postani bolj človeški
»Klic po odgovornih voditeljih in ustvarjalnih, moralnih posameznikih obstaja že od nekdaj, to je namera človeka,« meni Tatjana Tomažin Dakić iz Mednarodnega kulturno-znanstvenega centra Pax Cultura. Izobraževanje kot memoriranje ni povezano z izobraževanjem in vzgojo otrok, da bi bili pripravljeni na preizkušnje v življenju ali situacije, ki človeku niso prijetne. Kulturni razvoj je pomemben zato, da se otroci izobražujejo tudi v duhovnem smislu, ki pripomore k celostnemu razumevanju sveta. »Kulturno razgledan človek namreč pozna samega sebe in ve, kje so njegove meje. To je inteligenten človek, ki se uči z opazovanjem, štejejo pa njegova dejanja in dosežki,« dodaja Tomažin-Dakićeva. Kultura v življenje vnaša duhovne vrednote, kot so sočutnost, prijateljstvo, človekoljubnost, srčnost in predvsem odgovornost. Glavni namen Pax Culture je zato otroke učiti sinteznega razmišljanja. V centru bodo učili vse umetnosti pod eno streho, vključno z znanostjo, in različna znanja povezovali, saj se med sabo dopolnjujejo. Že nekdaj so umetniki, znanstveniki in filozofi stremeli k temu, da je treba povezovati kulturo in znanost na višji ravni, današnji čas pa tovrstno holistično razmišljanje močno potrebuje.
Od primitivne viže do mojstrovine
Si zamišljate, da bi se ljudje s svojim jazom ukvarjali toliko, kolikor prebijejo na svojih pametnih telefonih? »Globlje ko vtikaš glavo v digitalni oblak, bolj moraš iskati smisel svojega delovanja v svojem srcu. Radikalni digitalizaciji mora biti protiutež radikalna humanizacija,« je prepričan violinist, inovator, kulturni ambasador Slovenije in pridruženi profesor IEDC – Poslovne šole Bled Miha Pogačnik. Na osebni ravni smo poklicani, da iz svojega življenja »skomponiramo mojstrovino«. Na ravni podjetja ni nič drugače. Vsakdo izmed nas ima nagon po razvoju. »Ne smemo biti torej samo nekdo, ki pač ima službo in prejema plačo.« Ta miselnost velja tudi na skupinski ravni. Čeravno med umetnostjo in voditeljstvom Pogačnik riše nešteto vzporednic, obstaja tudi bistvena razlika. Glasbeniki v orkestru igrajo genialno kompozicijo, podjetja pa pogosto igrajo precej primitivno vižo, nad čimer pa ljudje niso navdušeni. Podjetja ravno zato potrebujejo navdihujočo vizijo in naloga kadrovskih služb je, da ustvarijo okolje, v katerem komponirajo partituro za podjetje,« opisuje Pogačnik. Ideje moramo posaditi v plodno zemljo doživetja, da dobijo moč.
Iskreno do človeka in narave
Plodna zemlja, dobesedno, je v samem središču privlačnosti blagovnih znamk, delodajalcev, produkti, ki spoštujejo zakone narave, so potrošnikom bliže. Zavedajoč se, da stik z naravo pomeni stik samim s sabo, se vse več panog aktivno spogleduje s trajnostnimi načini delovanja. Med njimi je recimo tudi vinar Matjaž Lemut iz kleti Tilia Estate, ki pravi, da pri tem ne gre za slepo sledenje certificiranim pravilnikom. »Verjamem, da ima prav vsakdo izmed nas moralni kompas. Izkušnje in poznavanje dela z naravo nas sami vodijo. Sledim načelu MyBio, ki temelji na iskrenosti in poštenosti sonaravnega in trajnostnega delovanja. Manj je več. Torej čim manj posegov v naravo, čim manj enoloških sredstev. To naši kupci vedo in cenijo, saj nas opazujejo, mi pa jim ničesar ne prikrivamo. Verjamem, da se dolgosežnost, smelost in ustvarjalna moč kaže v sposobnosti misliti in ustvariti novo prihodnost, ki bo boljša od sedanjosti. S tem v mislih delam z in za naravo, temu sledi tudi izviren slog mojega vina,« misel zaokroži Lemut iz Vipavske doline.
Premet, preval, medalja
Življenjski slog odločno določa tudi telesna dejavnost. A vseeno, šport je mnogo več kot biti v dobri kondiciji. V Športnem društvu GIB, ki letos zaznamuje 120 let obstoja, vodi pa ga Gaber Benedik, že od začetkov soustvarjajo smernice razvoja kulture športa v Sloveniji in utrjujejo zavedanje pomena gibanja za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. »Običajno se športna pot otrok prične že v predšolskem obdobju, z igro, povezano s športno-gibalno vzgojo, in nadaljuje z učenjem osnovnih prvin v prvi triletki osnovne šole. Ob tem se naučijo nekaterih pomembnih vrlin in pridobijo neprecenljive izkušnje, kot so delovne navade, odgovornost, odločnost, sistematičnost, urejenost, skrb za druge, prilagajanje pa tudi spoznanje, da brez trdega dela ni pravih rezultatov. Vse to otroke oblikuje v odgovorne, ambiciozne odrasle osebe, kar jim 'pomaga' do dobre službe oziroma velikih poklicnih in življenjskih uspehov.«
Ustvarjaš to, v čemer vidiš smisel
Kulturna dediščina je nekaj, kar je skupno vsem, je duhovna vrednota državljana sveta. »Pomembno je, da mladostniki razumejo in ponotranjijo, da zgodovina ni le čas, ampak so to ljudje,« dodaja Tomažin-Dakićeva. Na tak način bodo otroci in mladostniki lažje prepoznavali svoj lasten narod, svojo kulturno dediščino in kasneje tudi mednarodni prostor, kulturno dediščino narodov in svet okoli sebe. Postali bodo državljani sveta, razumeli bodo družbeni sistem in znali dogajanja v svetu postaviti v kontekst, to pa je nenazadnje pomembno tudi za njihov karierni razvoj, ki temelji na moralnem odnosu do »postati boljši«.