Zakon o dolgotrajni oskrbi je DZ sprejel decembra lani, v polno veljavo za vse upravičence bo stopil 1. julija 2024. Zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.
Kot je v intervjuju za STA februarja povedala direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi za ZZZS popolnoma nova dejavnost. »Letos predvidevamo zaposlitev okrog 129 novih sodelavcev, med drugim za aktivnosti na vstopnih točkah, kjer bomo ocenjevali upravičenost posameznikov do storitev dolgotrajne oskrbe,« je napovedala.
Ob tem je še opozorila, da bo zagotoviti dovolj strokovnega kadra problem, težavo bodo imeli tudi v kratkem času vzpostaviti povsem novo in zahtevno informacijsko podporno infrastrukturo.