Réka Mán-Várhegyi (Prevedla Marjanca Mihelič): Magnetni hrib (Mladinska knjiga, 2022)
Z romanom o razklanosti Madžarske se je v družbo prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost uvrstila pisateljica, ki je doslej večinoma pisala za mlajše bralstvo. Delo o nasprotjih med liberalnimi izobraženci in konservativnimi vplivneži ter med privilegiranci in ljudmi na robu v ospredje postavlja tudi globoko zakoreninjen patriarhat in odnose med trojico glavnih likov, skozi katere se zrcali preplet individualnih in družbenih travm. Roman so razglasili za osrednje delo gibanja #jaztudi.
Tomo Podstenšek: Površinska napetost (Litera, 2022)
»Kako sem se znašel v tej situaciji?« je vprašanje, ki si ga tu in tam zastavi vsakdo, tudi prvoosebna pripovedovalka Anja, ki v afektu napiše pismo ženi svojega ljubimca. Delo, ki na prvi pogled spominja na ljubezenski roman, je v resnici portret občečloveških značajskih lastnosti in prikaz trka med različnimi subjektivnimi resničnostmi. S svojim najnovejšim delom si je pisec romanov in kratkih zgodb prislužil že četrto nominacijo za nagrado kresnik. Dobitnika bodo razglasili junija.
Kristina Paltén in Desiree W. Stattin: Brez strahu (Didakta, 2021)
Silovita želja po teku, mnogo daljšem od maratona, je pri Švedinji Kristini Paltén vzniknila po 30. letu, potem ko jo je položila izgorelost in zapustil mož. Po številnih ultramaratonskih podvigih in rekordih na tekalni stezi se je odločila samo sebe preizkusiti še tako, da preteče državo, kjer je v veljavi šeriatsko pravo. V dveh mesecih je pretekla 1840 kilometrov dolgo pot čez prostranstva samotnih iranskih pokrajin. O razodetjih, do katerih je prišla na poti, so posneli tudi dokumentarni film.
Milena Mileva Blažić, Mateja Kregar Gliha ...: Pravljična in literarna Ljubljana (Morfemplus, 2022)
Avtorice sledijo Goethejevemu zapisu, da je za razumevanje poezije treba »iti v deželo pesnjenja«, zato so ustvarile delo, v katerem slovenska literarna dela povezujejo z znamenitostmi in posebnostmi našega glavnega mesta. Knjižica je primarno namenjena šolarjem, da na ekskurzijah odkrivajo nove plati Ljubljane, ki odsevajo v literarnih delih slovenskih avtorjev iz različnih obdobij, a je poučno čtivo tudi za tiste, pri katerih je od branja Prešerna, Kosovela, Vodnika in drugih minilo že več časa.
