V parlamentarni palači v Londonu je bilo v torek »državno odprtje parlamenta«. Tako imenujejo stoletja staro politično kraljevo slovesnost, katere glavno dejanje je kraljičin govor, ki vsebuje zakonodajni program vlade za novo parlamentarno sezono. Veliko bolj kot vsebina govora, ki ga monarhu napiše vlada, je odmevala zamenjava govorca. Namesto kraljice je prvič govoril prestolonaslednik.

Za težko imperialno državno krono (uporabljajo jo samo za kronanja), ki jo ob odprtju parlamenta prinesejo v parlament, je tako korakal princ Charles, za krono in za njim pa prav tako prvič princ William, ki je drugi v vrsti za prestol. Šestindevetdesetletna kraljica je med več kot sedemdesetletno vladavino branje govora v parlamentu prepustila drugim samo trikrat. V letih 1959 in 1963 je ni bilo v parlament, ker je bila obakrat visoko noseča. Njen govor je prebral lord kancler, ki je obenem pravosodni minister. Ta monarhu že stoletja prinese govor, ki ji ga napiše vlada. Kraljica je do zadnjega nameravala priti v parlament tudi v torek, pa so ji to preprečile težave s hojo. Buckinghamska palača je prvič sporočila, da občasno težko dolgo hodi in stoji. Nekateri mediji trdijo, da so ji predlagali prihod v invalidskem vozičku, a poznavalci dvomijo, da bi se to kdor koli upal. Najstarejši prestolonaslednik v zgodovini, 73-letni princ Charles, je tako prvič, za manj kot uro, začasno prevzel materino vlogo monarha pri odprtju parlamenta, edinstvenem ritualu, ki po navadi poteka dvakrat na leto, v volilnih letih pa trikrat.

Jo bodo še videli v parlamentu?

»Moji lordi in člani poslanske zbornice, prioritete vlade njenega visočanstva so rast in krepitev ekonomije ter blaženje življenjskih stroškov za družine,« je princ Charles začel brati govor. Nenavadno je bilo po vseh teh letih spremljati odsotnost kraljice in njenih besed: »Moja vlada bo …« In namesto tega slišati prestolonaslednika govoriti: »Vlada njenega visočanstva bo …«

Vlada je v govoru napovedala 38 novih zakonov. Ni manjkala napoved brexitske osvoboditve od zakonov EU. »Vlada njenega visočanstva bo še naprej izkoriščala priložnosti, ki jih za podporo gospodarski rasti ponuja odhod iz EU. Predlog zakona bo omogočil lažje spreminjanje zakonodaje, podedovane od EU,« je bral princ Charles.

Johnson ne bo odstopil, Starmer pa bi

Priljubljeni del ceremonialnega odprtja parlamenta je tudi trenutek, v katerem tako imenovani črni palici, varuhu reda v parlamentu, kar je od leta 2018 prvič v zgodovini ženska, pred nosom zaloputnejo vrata poslanske zbornice. Ko s svojo palico odločno potrka po že zelo obrabljenem delu vrat, jih odprejo, da poslancem sporoči, da monarh zahteva njihovo takojšnjo navzočnost v lordski zbornici. In potem tja korakajo. Tu je največ pozornosti usmerjeno v telesno govorico premierja in premierja v senci, ki veliko pove o odnosu med njima ter med vlado in opozicijo. Leta 2016, na primer, je tedanji vodja opozicije Jeremy Corbyn ignoriral konservativnega premierja Davida Camerona, čeprav ga je ta med hojo nagovarjal. Nekaj podobnega so pričakovali tudi v torek, saj pravijo, da se premier Boris Johnson in vodja laburistične opozicije Keir Starmer osebno sovražita. Presenetila sta s klepetom in nasmehi.

Zagotovo pa se nista pogovarjala o tem, da je Johnson prvi premier, ki je kršil zakon in plačal globo za udeležbo na nezakoniti zabavi med covidno karanteno. Ali o tem, da je policija tudi proti Starmerju sprožila preiskavo obtožbe, da je z delovnim srečanjem z aktivisti stranke, med katerim so ga posneli s steklenico piva v rokah, prav tako kršil covidni zakon. Starmer, nekdanji državni tožilec, odločno zanika kršenje zakona. Je pa dejal, da bo odstopil, če bo policija ugotovila drugače in ga oglobila. S tem pritiska na Johnsona, ki je globo že odbil, vendar pozive k odstopu zavrača.