S predsednikom vlade nisva bila nikoli politična sopotnika. Vedno zgolj tekmeca, ki pa sta znala vendarle spoštljivo sodelovati. Za marsikoga je to strašna stvar in je name zelo jezen, jaz sem pa na to ponosen. Šlo je samo za različno oceno o razsežnosti in globini posegov v demokratični red in neodvisnost institucij. Teh procesov, okoliščin nisem ocenjeval tako dramatično, kot jih je del civilne družbe, in imam svojo pravico do te ocene. Zdelo se mi je, da zlasti predsednik vlade in deloma vlada nastopata po nepotrebnem mestoma tudi surovo. Vendar je ta vlada dobila mandat v državnem zboru, in dokler ji ga ali državni zbor ali ljudje z volitvami niso vzeli, si nisem mogel niti hotel privoščiti situacije, v kateri bi jo podiral. Večer v soboto
Nepreslišano: Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
Tvegal bi naslednjo oceno: za tiste, ki smo menili, da prejšnja vlada ni tako zelo rušila demokratičnih temeljev, kot so nekateri želeli pokazati, se zdaj postavlja vprašanje, kaj bo, ko bodo ljudje opazili, da velikih sprememb v neodvisnosti, v delovanju demokratičnih institucij, pravzaprav ne bo. Nekega velikega napredka, razen seveda v demokratičnem dialogu, ne more biti. Nova vlada mora vedeti, da ima tukaj veliko manevrskega prostora in lahko zelo izboljša splošno klimo. Mora pa biti enako podjetna in uspešna povsod, kjer ljudje pričakujejo rezultate, od gospodarstva, sociale … Ampak hočem reči, da utegnejo ljudje čez pol leta ali leto ugotoviti: pa saj ni nekega zelo velikega demokratičnega presežka glede na prejšnjo vlado. Ker prej ni bilo tako velikega demokratičnega deficita.