Kot pravijo v galeriji, Gvardjančič sodi v generacijo umetnikov, ki so se uveljavili v soočenju s sodobnimi smermi evropskega in ameriškega slikarstva. Deloval je tako v slovenskem kot nekdanjem jugoslovanskem kulturnem prostoru. Sam pravi, da ni nikoli naslikal niti ene abstraktne slike, čeprav bi v krajinah, v njegovih ekspresivnih in barvitih nanosih težko prepoznali katero koli od njih. Gvardjančič je sicer predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladujeta temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med tako imenovani temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma.
»Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju (ali na vsakršni podlagi, 'subjektilu'), in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba ni serijska, asociativna; ničesar ne vsiljuje, sugerira; ničesar ne prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna, amorfna in abstraktna, ampak spontana, individualna; konkretna – čutna – kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo,« so besede Andreja Medveda, pesnika, esejista in galerista o risbi Hermana Gvardjančiča.
Po študiju v Ljubljani na pedagoški akademiji in akademiji za likovno umetnost se je izobraževal tudi na Poljskem in v Nemčiji, pozneje je služboval po osnovnih šolah po Sloveniji, od leta 1997 pa je bil profesor in predstojnik oddelka za risanje in slikanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Živi in dela v svojem rojstnem kraju v Gorenji vasi - Reteče. Razstava v Galeriji Bažato bo na ogled do 30. junija.
