Na polovici svetovnega prvenstva divizije 1 sta bili brez poraza le dve reprezentanci, Slovenija in Madžarska, ki sta imeli preddanašnjim prosti dan. Že v prvi današnji tekmi jima je šel na roke še drugi poraz Južne Koreje, tako da je bilo bolj ali manj jasno, da se bo zmagovalec zagotovo uvrstil v elitno skupino. Na veliko veselje polne dvorane Tivoli, v kateri je bilo tudi vsaj tisoč petsto glasnih madžarskih navijačev, so bili to slovenski hokejisti, ki so še enkrat več izkoristil prednost domačega ledu. Prvič so se na domačih tleh v elitno skupino svetovnega hokeja uvrstili leta 2001, nato še v letih 2007, 2010 in 2012.

»Vedeli smo, kaj je naša naloga, in ker smo bili v vlogi favoritov, je bil vsekakor večji pritisk na nas. Toda pred domačimi navijači nam je bilo vse skupaj lažje, nihče ni želel tekme izgubiti, dobro smo vstopili v tekmo, borili smo se vseh 60 minut, kar nam je prineslo zmago. Osebno na domačih tleh za reprezentanco še nikoli nisem igral pred polno dvorano, tako da je bilo to zame nekaj posebnega. Še zlasti ob koncu, ko so navijači skupaj z nami peli himno,« je bil nad vzdušjem v dvorani navdušen Ken Ograjenšek, strelec zadnjega zadetka na tekmi.

Da bi bil to lahko večer slovenskega hokeja, se je nakazovalo že v prvi minuti tekme, natančneje v 30. sekundi, ko je že padel prvi zadetek. Domače navijače, ki so bili težak boj z madžarskimi, je s svojim tretjim zadetkom na prvenstvu razveselil Žiga Jeglič. Zgodnje vodstvo ni uspavalo risov, ki so še naprej pritiskali proti madžarskim vratom, tako da je bil Miklos Rajna najbolj zaposlen mož na ledeni ploskvi. Do konca tretjine je ubranil petnajst strelov, njegovi soigralci pa so v enem svojih redkih poskusov v hitrem protinapadu izid izenačili. Nemočnega Krošlja je iz neposredne bližine ugnal Csanad Erdely. To je bil eden od le petih neposrednih strelov proti slovenskim vratom.

Čeprav v drugi tretjini premoč slovenske reprezentance ni bila več tako očitna, Madžari so imeli celo en strel več, sedem, je bila učinkovitost na strani domače ekipe. Po začetnem pritisku gostov, ko je dvakrat dobro posredoval Krošelj, se je nepopustljivost izplačala Robertu Saboliču, ki je v drugem poskusu le zadel v polno. Navdušenje v Tivoliju se še ni dobro poleglo, že so bili domači navijači spet v deliriju. Tokrat po zaslugi Žige Panceta, ki je dobil buli na sredini igrišča, nato pa v solo prodoru prišel do svojega prvega zadetka na prvenstvu.

V zadnji tretjini so Madžari v 45. minuti dosegli celo zadetek, vendar so ga sodniki upravičeno razveljavili. Na ledu je bil en madžarski igralec preveč, zato je namesto izenačenja sledila izključitev na njihovi strani. Domači hokejisti tega niso izkoristili, vendar se je nepopustljivost risom obrestovala ob koncu tekme, ko je Sabolič z drugim zadetkom na tekmi le izkoristil prednost igralca več na ledu. Podobno kot v drugi tretjini Pance je Ograjenšek že devet sekund pozneje postavil končni izid.

»Čeprav so Madžari v prvi tretjini izid izenačili, smo ves čas prevladovali na ledu, tako da naša zmaga ni bila niti v enem trenutku vprašljiva. Vseh 60 minut je bilo veliko tempa v igri, vedeli smo, da ne bodo mogli zdržati takšnega tempa, kar se je na koncu tudi potrdilo. Vse čestitke ekipi za borbeno igro, pomembno pa je bilo, da je bila zbranost ves čas na visoki ravni,« je tekmo komentiral Mitja Robar, kapetan slovenske reprezentance, ki je bil izbran tudi za igralca tekme.

»Izenačujoči zadetek Madžarov nas je malce zaustavil, toda tudi proti Romuniji je bilo po prvi tretjini 1:1, pa vemo, kako se je tekma končala. Vedeli smo, da oni z nami ne morejo drsati, da nam ne morejo parirati, in v drugi tretjini smo to dokazali. To, kar smo si zadali pred prvenstvom, smo dosegli. Pred nami je še ena tekma, ki jo bomo prav tako oddelali stoodstotno, saj želimo prvenstvo končati brez poraza,« je svojega kapetana dopolnil Jan Urbas, ki je komentiral tudi novico, da bi Slovenija prihodnje leto morda lahko skupaj z Madžari organizirala tudi elitno divizijo. Seveda se morajo naši vzhodni sosedi vanjo šele uvrstiti. »To bi bilo resnično fantastično. Upam, da se to izpolni in da bi prihodnje leto spet igrali pred takšnim občinstvom,« je še dejal 33-letni ljubljanski napadalec.