Državljanska hladna vojna

Po tistem, ko je desnica v začetku leta 2013 »nepravedno i ničim izazvano« odšla z oblasti, se je dokončno pogreznila v globoko in mračno družbeno opozicijo. Večno životarjenje na obrobju družbe je bilo sicer za desnico od nekdaj zelo boleče, a v zadnjih desetih letih je ta bolečina prešla v močno frustracijo, iz katere se je porodilo iskreno in pogosto neskrito sovraštvo do vsega levega ali že kar vsega večinskega. Levica je na to večinoma odgovarjala s posmehom, prezirom in zaničevanjem, s čimer je seveda poudarjala svojo intelektualno in kulturno superiornost nad frustriranimi desničarji. Za slednje je bila zato že najmanjša kritika desne politike, Cerkve, narodnozabavne glasbe ali filmov Mitje Okorna brutalen sovražni napad. Seveda je bil pretežni del te frustracije umetno, načrtno ustvarjen in skrbno gojen, a je bilo kljub temu jasno, da bo ob vrnitvi desnice na oblast ta frustracija udarila nazaj in da bo udarila s silo, ki je do zdaj še nismo videli.