V preteklih letih se je sicer krivolov v Zimbabveju okrepil, saj so državo doletele hude suše, zaradi katerih so kmetje, oropani pridelka na svojih poljih, za preživetje posegli po nezakonitem lovu na divjad. Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav s finančno pomočjo Evropske unije zdaj financira majhne projekte, s katerimi naj bi se kmetje prilagodili posledicam podnebnih sprememb in dobili priložnost, da se odvrnejo od krivolova. Ena od kmetic je Levia Mugande iz majhne vasi Chivwetu. Že leto dni je ponosna lastnica doniranega vzdržljivega južnoafriškega kozlička, ki ga namerava spariti z domačimi kozami, da bi dobila donosnejše živali za prodajo na lokalnem tržišču. Od leta 2018 je trideset kmetov na njenem območju dobilo hitro rastoče južnoafriške kozle in kalaharijske ovce. Mugandejeva je izračunala, da bo za s pomočjo južnoafriškega samca vzrejeno kozo dobila štirikrat več denarja kot za navadno. Dejansko novi projekt že kaže rezultate. Tamkajšnji okoljevarstveniki, ki delujejo tudi kot patrulje za preprečevanje krivolova, ugotavljajo, da je pobite divjadi desetkrat manj. A slišati je tudi opozorila: podnebnim spremembam se ljudje ne morejo prilagoditi zgolj tako, da kmetijstvo zamenjajo z živinorejo.
S kozli in ovcami nad krivolov
Krivolov na divjad je v Zimbabveju dolgoletni problem, ki ga država poskuša rešiti z različnimi prijemi. Eden od njih je ukrep nevladnih organizacij, ki so poleg uvajanja šolskih učnih programov o pomenu zaščite živali tudi lokalne kmete prepričale, da s prostovoljnimi patruljami po širokih planjavah narodnih parkov poskušajo preprečiti nadaljnje desetkanje staleža divjadi.
Levia Mugande namerava doniranega vzdržljivega južnoafriškega kozlička spariti z domačimi kozami, da bi vzredila močnejše in donosnejše živali za prodajo na lokalnem tržišču.