Po evakuaciji dela civilistov iz železarne Azovstal v Mariupolju ruske sile ponovno obstreljujejo območje. Čeprav je po ukrajinskih navedbah v železarni še okoli dvesto civilistov, med njimi tudi otroci, je ruska vojska s prodorom z vseh strani poskušala uničiti še zadnje jedro upora v tem pristaniškem mestu. Ruske rakete so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva zadele tudi letališče v bližini Odese, kjer naj bi bilo eno izmed skladišč dronov in orožja, ki so ga ZDA in države EU dostavile Ukrajini.
Premisleki o naslednjih korakih Rusije
Kaj bo ruski predsednik Vladimir Putin storil 9. maja, ko praznujemo konec druge svetovne vojne, je eno izmed vprašanj, ki že lep čas zaposlujejo zahodne politike in analitike. Ker je datum pomemben tudi za Rusijo kot naslednico Sovjetske zveze, ki je takrat sodelovala pri osvoboditvi Evrope izpod nacifašizma, gredo razmišljanja v smeri, da bi lahko Putin na ta dan razglasil zmago v Ukrajini. V ameriškem zunanjem ministrstvu so prepričani, da bo Rusija ta dan izkoristila za nadaljnje uresničevanje svoje agende. Ocene analitikov se gibljejo od tega, da bi Putin lahko razglasil pripojitev Donecka in Luganska, do tega, da bi uradno napovedal vojno Ukrajini, kar bi mu omogočilo polno mobilizacijo vojske in nadomestitev primanjkljaja vojakov na fronti. ZDA zaenkrat uradno ocenjujejo zgolj, da bi utegnila Rusija še ta mesec izvesti referendum o neodvisnosti v Donecku, Lugansku in Hersonski regiji na jugu Ukrajine. Po ocenah Michaela Carpenterja, veleposlanika ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, bi z referendumom svoji prisotnosti skušala nadeti videz demokratičnosti.
V Kijevu pa so zaradi neuspehov ruske vojske na fronti in po zahodnih podatkih tudi velikih izgub očitno prepričani, da se vojna ne sme končati z mirovnim sporazumom, temveč zgolj z ruskim porazom. Generalni sekretar sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov pravi, da lahko Ukrajina z Rusijo podpiše zgolj njeno kapitulacijo. Tudi britanski premier Boris Johnson je v nagovoru ukrajinskemu parlamentu včeraj vplival upanje, rekoč, da lahko Ukrajina vojno dobi.
Papež čaka na odgovor Kremlja
Diplomatske aktivnosti za končanje vojne v Ukrajini so ta čas bolj v praznem teku. Rusija je nejevoljna, da na njeno mirovno ponudbo (vsebine niso razkrili) Ukrajina še vedno ni odgovorila. Na odgovor Kremlja v zvezi z namero obiska Rusije pa po drugi strani še vedno čaka papež Frančišek. Tri tedne po začetku vojne so iz Vatikana v Moskvo poslali sporočilo, da želi papež priti k Putinu na obisk, da bi govorila o končanju vojne. Vendar odgovora po več kot poldrugem mesecu še vedno ni prejel. V Kijev za zdaj ne namerava, je pojasnil za italijanski Corriere della Sera, saj mora poprej k Putinu in storiti, kar pač lahko. »Bojim se, da Putin v tem trenutku noče tega srečanja. Toda kako si lahko nekdo ne želi ustaviti tolikšne brutalnosti? Pred petindvajsetimi leti je Ruanda preživljala isto,« je dejal papež Frančišek in tako posredno genocid v Ruandi primerjal z vojno v Ukrajini.
Po več kot mesecu dni se je po uspešno končani volilni kampanji s Putinom vnovič pogovarjal francoski predsednik Emmanuel Macron. V pogovoru z Macronom je Putin Ukrajini očital vojne zločine, ki bi jih po njegovih besedah lahko ustavili, če bi Zahod pritisnil na Kijev in ukrajinskim silam prenehal dobavljati orožje. Macron je ruskega predsednika pozval k dogovoru o prekinitvi spopadov.
