Analitiki ocenjujejo, da naj bi zaradi vojne ruska proizvodnja v naslednjih mesecih upadla za približno 2 milijona sodčkov dnevno, kar bi lahko, če preostale svetovne proizvajalke z večjo proizvodnjo tega ne bodo zmožne nadomesti, močno porušilo ravnovesje na naftnem trgu, cena surove nafte pa poletela v nebo. Članice OPEC+ so se že pred časom zavezale k povečanju proizvodnih kapacitet, vendar pa zaradi že omenjenih razlogov ne držijo koraka z začrtanim ciljem. Največji razkorak med ciljno in realizirano proizvodnjo je zaznaven v Azerbajdžanu, Bruneju, Maleziji in – kar je še posebej zaskrbljujoče – v Angoli in Nigeriji. Poleg tega ostaja še vedno odprto vprašanje iranskega jedrskega programa in s tem iranske proizvodnje surove nafte. Iran ima četrte največje svetovne zaloge surove nafte in je pred ponovno uvedbo ameriških sankcij leta 2018 k svetovni proizvodnji prispeval skoraj 4 milijone sodov surove nafte dnevno. Trenutno Iran proizvede 2,5 milijona sodov dnevno, njihov energetski minister pa je nedavno izjavil, da bi lahko v primeru pozitivnega razpleta pogajanj ponovno dosegel maksimalne proizvodne kapacitete v dveh mesecih od dneva umika sankcij. Kot vidimo, imamo na naftnem trgu veliko odprtih vprašanj in negotovosti, zaradi česar lahko pričakujemo zelo pestro nadaljevanje leta. 

Borzni komentar OPEC+ nafta