Če se vam med vožnjo v gneči znojijo roke, vas obliva pot, občutite mravljince po telesu in dihanje postaja kratko, je skoraj nemogoče vse te nadležne simptome pripisati menopavzi. Ne, vse to so namreč znaki, da trpite zaradi tesnobe pri vožnji. Mnogi se bodo zaradi tega strahu izogibali vožnji, prav tako imajo pripravljeno kopico izgovorov, da ne sedejo za volan. A kot vse strahove je tudi strah pred vožnjo mogoče premagati z različnimi vajami ali pa je treba najti le pravo motivacijo.
Ljudem, ki dolgo časa niso sedli za volan, strokovnjaki pri že prej omenjeni znamki avtomobila svetujejo, da začnejo voziti postopoma. Da si okrepijo samozavest, je dovolj nekaj krajših voženj. Morda do trgovine v sosednjem kraju ali zgolj manjši krog po naselju. In še nekaj so strokovnjaki opazili – v času epidemije so ljudje in posledično tudi vozniki postali odvisni od svojega mobilnega telefona. Nemir povzroča namreč že signal za prispelo sporočilo in potreba po tem, da ga čim prej preberejo.
Še eden od nasvetov, ki ga negotovim voznikom poda izkušena stroka, je nekaj ur varne vožnje z inštruktorjem. Pravzaprav tovrstno usposabljanje ne bi škodovalo niti voznikom, ki smo izpit opravili pred 30 leti in več. Skratka v času, ko so bile obvoznice še redkost in smo po državi vsa krožišča lahko našteli na prste ene roke.
Zadnje čase pa se lahko bere še o eni obliki tesnobe, to je tesnoba dosega (angleško ji pravijo range anxiety). Pojavlja se pri voznikih električnih avtomobilov, ki se bojijo, da jim bo zmanjkalo energije v akumulatorju in bodo posledično obstali na cesti. Seveda je ta tesnoba veliko bolj izrazna pri ljudeh, ki tudi sicer izražajo simptome generalizirane anksiozne motnje, za katero je značilna pretirana neprestana zaskrbljenost. Pa naj še kdo reče, da nove tehnologije prinašajo manj stresno življenje.