Odrastli življenje pogosto jemljemo preveč resno, pozabljamo se smejati in biti preprosto srečni. Kot tedaj, ko smo bili še otroci. In če otroci potrebujejo igračke, ni razloga, da jih ne bi tudi odrastli. To moram imeti! Tako že dolgo piše na številnih športnih avtomobilih, ki tistim, ki si jih lahko privoščijo, izvabljajo nasmešek na obraz. A niso prav vsi športni avtomobili popolni. Zgovoren je primer porscheja 944, ki se ni mogel otresti govoric, da ni pravi porsche, saj naj bi bil (tudi) nezanesljiv in za mnoge nevreden svojega imena. Na forumih lastnikov se ga je celo oprijel naziv »groznega avta«, katerega pozitivno naj bi bilo zgolj, da je imel spredaj Porschejevo značko. »Moram biti pošten in priznati, da tako nezanesljivega in nevrednega porscheja še nisem imel. Puščalo je olje in puščala je streha. Od prvega dne dalje sem imel z njim same težave. Žal mi je, da sem tako odkrit, toda na trgu je veliko japonskih in ameriških avtomobilov, ki za podobno ceno ponujajo veliko več,« je na primer zapisal razočarani lastnik 944.
Ko je zapeljal na cesto, ni sodil med najhitrejše. Še več, 2,5-litrski motor z močjo 163 konjev (120 kW) je 944 do stotice pospešil v povprečnih 8,3 sekunde in dosegel maksimalnih 218 kilometrov na uro zgolj zato, ker je avto s skorajdo idealno porazdelitvijo teže med prednjo in zadnjo osjo (50,7:49,3) tehtal le 1,1 tone. A bolj kot zmogljivosti so ga med zvezde izstrelile vozne lastnosti, saj je sodil med najbolje vodljive avte svojega časa. Njegova prednost je bila tudi praktičnost, kljub skromni dolžinski meri 4,2 metra pa je dvema potnikoma nudil dovolj prostora tudi za njuno prtljago.
Akustični sistem z desetimi zvočniki
Z osnovno ceno 36.990 ameriških dolarjev (današnjih 92 tisočakov) ni bil predrag, zato ne čudi, da so jih prodali kar 163.192. K tej številki je pripomogla tudi različica turbo, bolj znana kot 951, katere motor je premogel veliko bolj športnih 220 konjev (162 kW), na testiranjih revije Car and Driver pa je avto do stotice pospešil v vsega 5,9 sekunde in dosegel maksimalnih 261 km/h. Imel je izboljšano aerodinamiko, različica, namenjena severnoameriškemu trgu, pa je bila kot prva na svetu serijsko opremljena z voznikovo in sovoznikovo stransko varnostno zaveso. Zavorni dodatek ABS je bil še vedno na seznamu dodatne opreme. Prednja sedeža sta bila športna in z izrazitim bočnim oprijemom, prenos moči na zadnji kolesi pa je potekal prek ročnega menjalnika. Nekaj posebnega je bil akustični sistem z za tiste čase kar desetimi zvočniki. Z letom 1987 je 944 dobil priponko S, ki je bila kratica za super, a je zanimivo, da z močjo 190 konjev (140 kW) ni bila zmogljivejša od turba, se je pa različica S2 dve leti kasneje lahko pohvalila, da je ob kupeju na voljo tudi kot kabriolet. Bil je kompliciran za izdelavo, ki je potekala v Weinsbergu v Nemčiji, kamor so pošiljali kupeje, iz katerih so nato naredili kabriolete, pri čemer je bilo najbolj zahtevno zadostiti strogim varnostnim standardom.
Namesto nove generacije model 968
Nekaj posebnega je bil 944 turbo cabriolet, ki pa so ga poslali na trg februarja 1991, v zadnjih izdihljajih tega avtomobila. Z 250 konji (184 kW) je šlo za najmočnejšega serijskega 944, sprva so napovedali, da jih bodo izdelali 600, na koncu so jih 625, od tega jih je bilo okroglih 100 namenjenih trgom z volanom na desni strani.
V tistem času so resno razmišljali o novi generaciji 944, ker pa so ugotovili, da bi zahtevala popolno prenovo, so raje sprejeli odločitev, da 944 zamenjajo tudi z novim imenom in tako je leta 1992 na cesto zapeljal 968. Kljub temu, da mu niso namenili več let, na cestah jih je zdržal le devet (1982-1991), pa je 944 postal dotlej najbolje prodajani porsche. »Rdeča barva karoserije mišičastemu modelu 944 še kako pristoji, a najbolj so mi všeč njegove vozne lastnosti, ki so po mojem mnenju celo boljše kot pri ikoničnem modelu 911, kar pa se marsikomu zdi kontroverzno,« je model 944 pohvalil njegov lastnik Connor Hawkins. Da negativne opazke nekaterih resnično niso na mestu, je skušal dokazati tudi na dirkališčih v Franciji, Nemčiji, Južnoafriški republiki, Kanadi in ZDA. Skupno so izdelali 192 dirkalnikov za poseben pokal, ki so jih namensko priredili, da so imeli 272 kilogramov manj od serijske izvedenke, zato je bil pospešek do stotice le 5,3 sekunde, maksimalna hitrost pa 274 km/h. Dirkalnike je še danes moč prepoznati po zadnjih štirih številkah VIN od 1501 do 1700. Ker je ohranjenih 944 na cestah relativno veliko, njihove cene niso visoke in se gibajo od 9 do 24 dolarskih tisočakov, s pripombo, da zadnja leta rastejo. Seveda pa 944 nikoli ne bo tako ikoničen, kot je bil in je še danes 911.