Če bi delali anketo o 1. maju, prazniku dela, bi verjetno večina odgovorila, da je nekako povezan s socializmom. Napaka. Prve sledi boja za delavske pravice sežejo v 16. stoletje v Španijo, kjer so prvič uvedli osemurni delovnik za delavce v tovarnah in gradbeništvu. Boji za delavske pravice so ponovno izbruhnili v 19. stoletju v Veliki Britaniji, kjer so se uprli 10- do 16-urnemu delovniku, tudi za otroke. Organiziran boj je vzniknil tudi v Kanadi in se razširil v ZDA – v Chicagu so leta 1886, v začetku maja, ki ga še danes praznujemo, nastale demonstracije in spopadi, v katerih je umrlo osem policajev in neznano število demonstrantov. Štiri domnevne organizatorje so brez dokazov obesili, eden je v zaporu naredil samomor, trem so smrtno kazen odložili in jih kasneje oprostili. Osemurni delovnik je bil v ZDA uzakonjen šele leta 1938 – prva ga je uvedla Sovjetska zveza, in sicer leta 1917, mi smo ga dobili leta 1919, v kraljevini SHS.
Tanja Lesničar - Pučko
Zahodni svet je svoje najbolj brutalno izkoriščanje nato nadaljeval v kolonijah; to v postkolonialnem času s pomočjo lokalnih oblasti počne tudi danes. Tega se je t...
