»Opazili smo trend naraščajočega digitalnega avtoritarizma. Nekatere države delujejo z namenom zatiranja svobode izražanja, cenzuriranja neodvisnih virov novic, vmešavanja v volitve, spodbujanja dezinformacij in kršenja človekovih pravic svojih državljanov,« je danes na tiskovni konferenci povedal visoki predstavnik ameriške administracije.
Kot primer digitalnega avtoritarizma je navedel rusko dezinformacijsko kampanjo v času invazije na Ukrajino, kjer je Rusija agresivno spodbujala dezinformacije doma in v tujini, cenzurirala internetne vire novic, blokirala ali zaprla več spletnih strani in šla tako daleč, da je fizično napadla internetno infrastrukturo v Ukrajini, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Dokument je doslej podpisala Evropska komisija in več kot 60 držav, vključno s Španijo, Francijo, Veliko Britanijo, Kolumbijo, Argentino in Ukrajino. Ameriška vlada upa, da se bo seznamu kmalu pridružilo še več držav.
Deklaracija podpisnice poziva, naj branijo človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ljudi ter ščitijo in krepijo pristope, ki ohranjajo delovanje interneta v korist vseh. Države poziva tudi, naj spodbujajo vključujočo in cenovno dostopno povezljivost.
Besedilo deklaracije sicer Rusije ali Kitajske neposredno ne omenja, vendar ameriške oblasti trdijo, da je strategija odgovor na poskuse teh dveh držav, da bi ustvarili vse bolj razdrobljen dostop do omrežij, ki je odvisen od političnih in tehnoloških dejavnikov.
»Mi in naši zavezniki nismo tu zato, da bi razcepili internet, ampak, odkrito povedano, da bi ga rešili pred razdrobljenostjo,« je dejal predstavnik Bidnove administracije. Kljub temu, da deklaracija večkrat omenja kibernetsko varnost, pa administracija dokumenta ne razume kot napoved kibernetske vojne.
