Roman O starših in otrocih je ena tistih miniaturk, v katerih se ne zgodi nič, a se hkrati dogaja vse. Kot v večini bolj ali manj funkcionalnih odnosov med otroki in tistimi, ki so nas spravili na svet, a jim za nič na svetu nočemo postati podobni. Da je češki avtor Emil Hakl – gre za psevdonim pisatelja Jana Beneša – pripoved umestil v Prago, nam identifikacije (ali vsaj empatije) z glavnima junakoma, sinom in očetom, prav tako ne preprečuje. Za posledico ima predvsem, da se v literaturi praških ulic humor tradicionalno valja v precej večjih kosmih kot v (pre)zglancanih ljubljanskih. Da je življenje v enem in drugem mestu polno človeških muk in da hemoroidi niti niso med najhujšimi, mi najbrž ni treba posebej poudarjati.
O starših in otrocih
Kdor se bo spomnil romana Pravi dogodek (2016), ki je edino drugo Haklovo delo v slovenskem prevodu, se bo ob specifični lenobnosti podajanja zgodbe počuti...
Ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika je po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek javnofinančno izvedljiva. Bi bilo pa za...