Sara Špelec pojasnjuje, da ime društva izhaja iz društvenega kreda: »Vse, kar nastaja, nastaja iz nečesa že obstoječega. Mnoge umetniške smeri so verjele, da začenjajo iz nič, pa vendar se je vedno znova izkazalo, da je to nemogoče. Vsi jemljemo iz neke že obstoječe snovi, je pa pomembno temu dati drugačne okvire. To je umetnost: novi okviri.«
Tako ni nenavadno, da je bil prvi projekt skupine, ki se je pričela družiti okrog leta 2008, gledališka priredba dramskih del Antona Pavloviča Čehova. »Povezali smo se rusisti in ne-rusisti iz vse Slovenije. Igrali smo v ruskem jeziku, predstave pa so imele slovenske nadnapise. Drugi projekt je bila priredba basni Ivana Andrejeviča Krilova,« pripoveduje Sara Špelec.
»Ko smo se želeli prijaviti na Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin, smo ugotovili, da moramo biti za to organizirani kot pravna oseba. Nabrani smo bili z vseh vetrov in odločili smo se, da društva ne registriramo v Ljubljani, pač pa nekje na obrobju. Starši zastopnika društva Tineta Dolžana so se ravno preselili v Sv. Trojico v Slovenskih goricah in pomislili smo, da bo idilično podeželsko okolje bolj naklonjeno našemu delovanju ter da bomo lahko začeli novo umetniško tradicijo …«
Na zlet, skupaj
Poleg ruskega gledališča so se že od samega začetka ukvarjali tudi s šahom. »S šahovskim zgodovinarjem Darkom Špelcem smo prirejali predavanja o zgodovini in razvoju šaha. Naš največji organizacijski zalogaj je bil Jubilejni mednarodni turnir Maribor Open (1919 - 2019), ki smo ga izvedli v počastitev stoletnice ustanovitve Mariborskega šahovskega kluba,« pripoveduje Sara Špelec.
A najbolj jih je zaposlila literatura. »V lokalnem okolju smo želeli vzpostaviti vseslovenski literarni natečaj, za katerega smo si želeli, da bi imel človeški obraz. Da bi ljudem omogočili brezplačni prevoz na zaključno prireditev, da bi bilo to res celodnevno druženje – umetniška manifestacija - za vse, ne zgolj tiste, ki so izpostavljeni kot zmagovalci, da bi kar največ prispevkov objavili v posebnem zborniku. Nekaj let smo v tiskani obliki dejansko objavljali čisto vse …«
Vzpostavili so srečanje, ki so ga po zgledu sokolskih zletov poimenovali Zlet literarnih zavetnikov. Že na prvi natečaj leta 2012 se je prijavilo nekaj manj kot 70 avtoric in avtorjev. »Takrat smo v žirijo povabili lokalno pesnico in kulturno delavko Bredo Slavinec. Šele ona nas je 'razsvetlila', da naša ideja literarnega natečaja v Sv. Trojici sploh ni nova, ampak je zgolj 'reciklaža' ideje iz leta 1973.«
»Takrat se je namreč v Sv. Trojici zgodilo prvo Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, katerega pokrovitelj je bila tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Literarno gibanje se je v tedanjem Gradišču odvijalo pod okriljem Kulturnega društva Ernest Golob – Peter in Aktiva Zveze socialistične mladine Gradišča v Slovenskih goricah, po letu 1985 pa se je zaradi finančnih težav začelo seliti po Sloveniji in dobilo potomca: Festival mlade literature Urška, ki ga od leta 2000 v Slovenj Gradcu prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.«
Knjižni kamen
Sara Špelec se zelo dobro spomni trenutka, ko je ugotovila, da je v Sv. Trojici hotela »odkrivati toplo vodo«. »Pojma nismo imeli, kam smo prišli. Po čistem naključju smo novo literarno tradicijo želeli vzpostaviti v kraju, ki je poln literarne tradicije! In to že 50 let! V takšnih trenutkih skorajda začneš verjeti v usodo.«
Ob dragocenem spoznanju so se sčasoma povezali »s starimi lokalnimi mački«, poleg Brede Slavinec še z Dragom Lipičem in Marijo Šauperl, ki so dolga leta sodelovali pri organizaciji trojiških literarnih dogodkov. »Gre za vseslovensko literarno gibanje, iz katerega je zraslo ogromno pomembnih slovenskih književnikov. Tudi na naših Zletih literarnih zavetnikov se je zvrstilo že več sto ustvarjalk in ustvarjalcev, med nagrajenci najdemo Mileno Miklavčič, Nino Kremžar, Davorina Lenka ...« pojasnjuje Sara Špelec.
Posebna lastnost Zletov literarnih zavetnikov je podelitev nagrad, ki se zgodi ob t.i. knjižnem kamnu. »V center Sv. Trojice smo pritovorili velik kos peščenjaka, lokalnega kamna, na katerem so zdaj pritrjene ploščice z vgraviranimi podpisi vseh dosedanjih literarnih zavetnikov/zavetnic.«
Epidemija je natečaj malo ustavila, predvsem pa je v lokalnem podeželskem okolju nastala težava, da društvo in natečaj nista imela več kam rasti, saj za to preprosto ni bilo dovolj financ. »Letos pa smo se na čast okrogle obletnice Srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov odločili, da se povežemo z Zvezo kulturnih društev Slovenije in ponovno razpišemo natečaj, zaključno prireditev pa naredimo v Ljubljani. Želimo si, da bi Zlet literarnih zavetnikov v prestolnici dobil malo večjo prepoznavnost, ki bi si jo glede na dolgoletno navdušeno delo zagotovo zaslužil,« pravi Sara Špelec. In vabi: »Pridružite se nam!«
