Ob svetovnem dnevu knjige so se lahko založniki pod platanami že ob desetih dopoldne pohvalili z dobrim prometom, saj na nobeni stojnici ni manjkalo ljudi, ki so z zanimanjem pregledovali izbrano ponudbo najboljšega, kar je trenutno mogoče kupiti na naši literarni sceni. Za obloženimi mizami so večinoma prodajali založniki sami, ki jih je bilo vsega skupaj petdeset. »Že nekaj časa ni bilo sejmov v živo, tudi jesenski Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu je šel na splet. Za založnike je živ stik s publiko izjemnega pomena, stik z zvestimi in novimi bralci, ki jim lahko najbolje predstavijo svoje knjižne izdaje, vse, kar počnejo. Ta živost srečevanj in komunikacije je bistvo sejma,« je povedala Tina Popovič iz pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki je skupaj z Založbo Sanje organizirala dogodek s podporo Mestne občine Ljubljana ter Javne agencije za knjigo RS. Pomembna plat knjižnih sejmov je širjenje bralne kulture, spodbujanje h kupovanju knjig, krepitev literarne skupnosti in povezovanje ustvarjalcev, ki so se lahko na tamkajšnjem odru tudi predstavili. »Sejem knjig bi v Ljubljani lahko postal stalnica. Kot smo ob nedeljah navajeni hoditi na bolšji sejem in ob sobotah na tržnico, bi v mesecih, ko je vreme prijazno, lahko imeli tudi redni knjižni sejem,« pravi sogovornica.
Pozdrav iz Indije
Večer pred sobotnim sejmom je prevajalka Cvetka Poprask Flores pisala najvidnejši okoljski aktivistki, znanstvenici in prejemnici alternativne Nobelove nagrade Vandani Shiva s prošnjo, ali bi lahko nagovorila slovenske bralce. Poprask-Floresova se lahko namreč pohvali s svojim prvim prevodom. Za Založbo Sanje je prevedla knjigo Vandani Shiva Ena Zemlja, eno človeštvo proti 1 %. Utelešena mati Zemlje, kot jo imenuje prevajalka, se je nemudoma odzvala in tako jih je že zjutraj čakal posnetek iz Indije. »S skupnimi močmi se potrudimo, da ne bodo knjige lažnih znanosti, lažnih novic in manipulacij tiste, ki oblikujejo naše misli. Uskladimo jih raje v prijateljstvu z Zemljo in vsemi njenimi bitji, z ljudmi vsega sveta, ki prihajajo iz različnih kultur in govorijo različne jezike, a imamo skupaj z njimi eno življenje,« je nagovorila zbrano občinstvo v parku Zvezda.
Njena knjiga ni lahko branje, meni Poprask-Floresova: »S podatki in viri še bolj poglobljeno spoznaš vse načine, s katerimi en odstotek svetovnega prebivalstva prevzema nadzor nad vsemi področji našega življenja. Vsebuje zelo skrb zbujajoče in aktualne podatke. Vedno mi je lepo slišati, ko mi kdo pove, da ga je knjiga presunila.«
Dovolj že babičina pravljica
Do zdaj peti Sejem na zraku je trajal do 22. ure, ko so se stojnice bleščale v lučkah in drobnih svetilkah. Na isti dan vsako leto namreč poteka tudi Noč knjige, projekt založbe Sanje in društva Festival Sanje, ki se z dogodki po vsej Sloveniji razprostira vso pomlad. »Na ta dan praznujemo moč knjige, njeno lepoto, ustvarjalnost, čudežnost. Energija, ki se prenaša skozi knjigo, je močnejša od vseh bomb in najsodobnejših orožij. Branje je zelo osvobajajoče, zato so se tisti, ki hočejo vladati in obvladovati svet, od nekdaj bali knjig,« je pojasnila Andreja Udovč. V okviru Noči knjige vabijo vse, ki jim je literatura blizu, da pod njihovim okriljem ustvarjajo lastne dogodke in vsebine, pa naj bodo to pravljični večeri ali nočno taborjenje na osnovnih šolah in branje knjig s svetilkami v rokah. »Lahko je velika stvar, kot je ta knjižni sejem, ali pa nekaj čisto preprostega. Dovolj je že, če recimo na ta dan babica vnukom prebere pravljico.«
Letošnja srčna nit Noči knjige je bil pogum s poudarkom na stoletnici rojstva partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki je bil kot edini slovenski kulturnik leta 1953 razglašen za narodnega heroja. Andreja Udovč je še dodala: »Tiranija ima lahko tisoč obrazov in vsakič se drugače obleče, zato jo moraš vsakokrat znova prepoznati. Knjige nam pri tem pomagajo. So naše čarobne oči, da lahko vidimo globlje in jasneje. Zato je potreben pogum, da se zoperstaviš slabim stvarem. Da do neke mere razumeš svet.«
