Čeprav so vselej obstajali avtomobili, ki so bili prisotni po vsem svetu, jih toliko, kot je takšnih v zadnjem obdobju (jasno, zaradi vse večje globalizacije), ni bilo še nikdar. Kljub temu pogled na vozne parke posameznih delov zemeljske oble še vedno razkriva velike razlike in specifičnosti vsakega posameznega, le da morda vse skupaj ni več poudarjeno do te mere, kot je bilo v preteklosti. Ko je bil s specifičnimi avtomobili precej izstopajoč predvsem vozni park v ZDA.
Če bi morali izpostaviti oblikovalca, ki je najbolj vplival na podobe ameriških avtomobilov po drugi svetovni vojni, bi bil to zagotovo legendarni Harley Earl. Njegov buick Y-job iz leta 1938 mnogi označujejo celo za prvi pravi konceptni avtomobil, ki je nakazal določene oblikovne smernice za številne prihodnje avtomobile, no, kljub temu pa je, če bi morali izpostaviti avto, ki je najbolj vplival na videz številnih, to prav tako Earlov GM le sabre. Konceptni avto iz leta 1951, ki je prinesel celo vrsto inovacij na področju oblikovanja, konstrukcije in implementacije tehnologije v avtomobil. »Zagotovo gre za avto, ki je imel največji vpliv na obliko štirikolesnikov in okus kupcev v ZDA v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, predstavil pa je tudi številne rešitve, ki so danes samoumevne,« je v knjigi The Fifties (Petdeseta) zapisal tudi avtor David Halberstam.
Naredil ga je zase
Če se komu zdijo zgornje besede pretiravanje, naj dodamo, da ni malo zapisov, v katerih so le sabre razglasili za nič manj kot najbolj vpliven konceptni avtomobil vseh časov, ne nazadnje pa je Harley Earl leta kasneje izjavil tudi, da mu je služil za navdih pri oblikovanju enega najbolj slavnih ameriških avtomobilov vseh časov, corvetta. Bil je dotlej tudi daleč najdražji. Ocene se namreč gibljejo vse do neverjetnih sedem milijonov dolarjev kar je bilo za tiste čase nepredstavljiva vsota denarja, ki pa so jo pri GM menda odobrili Harleyju Earlu, da je v tem avtomobilu združil vse, kar je takrat sploh lahko. Ob tem pa ni šlo za navaden konceptni avtomobil, ki bi ga samo razkazovali, temveč vozni avtomobil. »Medtem ko so se drugi vodilni možje General Motors naokoli vozili s cadillaci, se je Harley Earl z le sabrom, futurističnim avtomobilom, ki ga je na neki način naredil zase,« je še zapisal že omenjeni Halberstam.
Pri oblikovanju avtomobila se je Earl močno naslonil na obliko reaktivnih letal, na neki način je namreč želel izdelati reaktivca na štirih kolesih, natančneje na ameriškega lovca F-86 sabre. Od tod je črpal tudi ime le sabre (tega je sicer kasneje nosil tudi serijski Buickov avtomobil, ki so ga proizvajali med letoma 1959 in 2005), kar v francoščini pomeni meč, njegovo navdušenje nad njim pa je vidno že na prvi pogled, predvsem z ovalno prednjo masko, pri ukrivljenem vetrobranskem steklu, odbijačih, »krilcih« … Podobna zgodba se je nadaljevala tudi v notranjosti, saj je tudi pri voznikovem delovnem okolju Earl želel ustvariti vtis, da voznik sedi v reaktivnem letalu, zato je imel avto med drugim na armaturni plošči vgrajen kompas in višinomer.
Senzorji za zapiranje strehe
To pa še ni bilo vse. V notranjosti je avtomobil ponujal številne reči, ki jih mnogi še dandanes, 70 let kasneje, kvečjemu pri dodatni opremi ali pa še to ne. Voznikov sedež je bil tako električno nastavljiv v vse smeri, prednja sedeža sta bila ob tem ogrevana, pod armaturno ploščo je bil velik vrtljiv gumb, s katerim je voznik nastavil hitrost, ki jo je avto sam vzdrževal (šlo je za neke vrste tempomat), merilnik je bil digitalen, potniška kabina je bila lahko osvetljena z različnimi stopnjami svetlobe … Streha tega kabrioleta je bila ob tem električno pomična, konzola med obema sedežema pa je vsebovala poseben senzor vlage, kar je omogočilo, da se je v primeru dežja streha samodejna zaprla, temu pa so sledile tudi stranske šipe. Poseben hidravlični sistem je ob tem omogočal dvig posameznega konca avtomobila na način, da je bilo mogoče zamenjati posamezno pnevmatiko.
Dodajmo še, da je le sabre poganjal 3,5-litrski motor V8 z 246 kilovati (335 konji) moči, z vsem naštetim pa je bil prava atrakcija povsod, kjer se je pojavil. Na začetku njegove življenjske poti so ga namreč razkazovali na številnih avtomobilskih razstavah, kasneje pa je, kot omenjeno, nekaj let služil kot osebno prevozno sredstvo Harleyja Earla. Ta je z njim prevozil okrog 70.000 kilometrov, še danes pa je GM le sabre na ogled v muzeju General Motorsa v Detroitu.
