V Liegeu so se predlani slovenski kolesarji s Primožem Rogličem vpisali med zmagovalce največjih enodnevnih klasik, Tadeju Pogačarju je uspelo lani, Matej Mohorič pa je tudi že bil blizu. Naši sveti trojici, ki trenutno zaseda najvišja mesta na svetovni lestvici v zgodovini, medse so na tretje spustili le Belgijca Wouta van Aerta, je teren pisan na kožo, a letos vseh ne bo na startu. Roglič je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih težav, Pogačar je po sredini Valonski puščici zaradi smrti v družini odpotoval v domovino, za Mohoričem pa je sicer miren teden po brutalni nedelji s Pariz–Roubaixom.
Andrej Hauptman ima danes čas do 15.45
»Pred nami je ena najpomembnejših klasik, zelo dolga, seveda se posebej pripravljamo po lanski zmagi. To je eden od pomembnejših ciljev sezone, sploh pri enodnevnih dirkah. Imamo močno ekipo in verjamem, da se bomo na cilju spet veselili,« je dejal športni direktor UAE Team Emirates Andrej Hauptman. Ali se bo dvakratni zmagovalec Toura vrnil v Belgijo, bo znano danes. »Ob 15.45 je skrajni čas, da damo imena, prijavljenih imamo sedem kolesarjev in dve rezervi,« je povedal Domžalčan, ki bo iz avtomobila zagotovo vodil Jana Polanca. Emirati imajo več orožij, Marc Hirschi, ki je bil predlani le za Zasavcem, se po operaciji pozimi vrača v formo. »Lahko odreagiramo na različne taktične različice. Od starta bo treba biti pazljiv, narediti bo treba pametne poteze, do finala potrošiti čim manj in tja priti v najboljši poziciji,« je dejal Hauptman.
To dirko ima Hauptman za nekaj posebnega. »Če je bila po Flandriji za kompletne kolesarje, Pariz–Roubaix za močne z znanjem vožnje po kockah in tehnično zelo zahtevna, je tehnična tudi Liege–Bastogne–Liege, ampak tukaj pridejo v ospredje boljši v vožnji v klanec. In seveda kompletni tipa Mohorič.« Za slednjega bo v prvi vrsti ključno, ali se je odpočil po potresu na francoskem podeželju. »Teden dni je kratka doba, ni mogel narediti kvalitetnih treningov ali ogleda proge. Toda odpeljal je kar nekaj Liegeev in v zadnjih letih se niso veliko spremenili. Upam, da si je oddahnil, je pa bil kar medijsko zaposlen ta teden,« je povedal športni direktor Bahrain Victoriousa Gorazd Štangelj.
Tudi Novomeščan ima več orožij, drugo je Dylan Teuns, zmagovalec Valonske puščice. »Ta dirka je dokaj predvidljiva, vsako leto se na enak način odloči zmagovalec. V nedeljo bo drugače, v zadnjih letih odloča sprint manjše skupine. Zanj nimamo najhitrejšega tekmovalca, Matej, ki bi bil najprimernejši, zna imeti težave na zadnjem vzponu. Če Dylan pride čez, bo treba odigrati taktično, ampak to so sladke skrbi, najprej je treba biti v tem položaju. Zmagati je zelo zahtevno, mi bi bili zadovoljni že s stopničkami,« je dejal Štangelj.
Stara dama je s 4500 metri višinske razlike ob Lombardiji od spomenikov najbolj hribovita, a v Italiji je manj daljših vzponov, v Valoniji pa deseterica med enim in štirimi kilometri. Zadnji, Roche-aux-Faucons (1,3 kilometra, 11 odstotkov naklona), bo devet kilometrov pred ciljem. Še za ljubitelje statistike: rekordnih pet zmag ima Eddy Merckx, Michele Bartoli je zadnji slavil dvakrat zapored (1997, 1998), Moreno Argentin pa je kot zadnji poskrbel za tri zaporedne zmage ene države (1985–87), Italije.
Za pivo na asfalt vpiše ime, ki ga želite
Tu so zmage kovali veliki kolesarski šampioni, je vklesano v spomenik še v spodnjem delu znamenitega vzpona Cote de la Redoute, na še bolj sloviti dirki Liege–Bastogne–Liege, s 130-letno zgodovino najstarejši enodnevni klasiki v Evropi in eni od petih iz elitne druščine spomenikov. Ime je dobil po bitki pri Sprimontu med revolucionarno francosko vojsko in avstrijsko ob koncu 18. stoletja, a te dni se z zgodovino nihče ne ukvarja. Na prizorišču je vse v znamenju prihajajoče nedelje in enega kolesarja, najboljšega valonskega in legende cele Belgije – Philippa Gilberta.
Phil, Phil, Phil je z belo barvo zapisano neštetokrat po dvokilometrskem klancu, ki je na 257,2-kilometrski trasi že v odločilnem delu, 30 kilometrov pred ciljem. Za ograjami pa že stojita ogromen šotor in pred njim tribuna, kar napoveduje praznik. Že kar nekaj avtodomov je zasidranih dva dni prej, na cesti je spet veliko rekreativcev, ki so se poskusili pred profesionalci. Ti so se prav tako zapeljali po trasi ter si ogledali, ali je kaj novega, zato niti gledalcev ni manjkalo.
»Poznam ga od tretjega leta, bila sva soseda. Šampion je bil že od malih nog. Noro kariero je imel, gostje iz različnih držav so nas obiskali zaradi njega, ampak vsega lepega je enkrat konec. Vsi smo žalostni, cela vas. Konec je z nami, takšnega športnika ne bomo več imeli,« je bila sentimentalna natakarica Kris Grognard, katere oče je v družinski restavraciji Cheval Blanc njihovemu junaku namenil steno, na kateri so fotografije in izrezki iz časopisov. Gospod je včeraj potrpežljivo čakal slavnega sovaščana, da bi se ustavil, a ga v času našega obiska ni dočakal. Bo pa imela gostilnica to čast, da bo v nedeljo peloton kar dvakrat švignil mimo. »Vse mize so že rezervirane, televizija je pripravljena,« je pribila Grognardova.
Tudi na vzponu je že bila gneča, prostor za avtodome v prvih vrstah praktično zaseden, cesta pa tudi pošteno popisana. »Za pivo vam napišem ime, ki ga želite,« nam je dejal iznajdljivi Šiničiro Tajima, ki je ravno prejel dve pločevinki za Jakoba Fuglsanga in Jonasa Vingegaarda. Seveda od danskega turista. Z njimi ima japonski pleskar zanimivo vez. »Ko je Bjarne Riis leta 2003 vodil Tylerja Hamiltona, ki je z zlomljeno ključnico na Touru osvojil četrto mesto, sem si rekel: Moram videti Evropo. Naslednje leto sem prišel. Ta dva sta mi spremenila življenje. Moje življenje je zdaj spremljanje kolesarstva, to počnem že od leta 2006,« je dejal v Luksemburgu živeči Japonec, ki je na asfalt namalal tudi Tadej Pogačar. In to brez običajnega plačila, le za obljubo, da bomo o njem zapisali dobro besedo. Sam se je odločil za največje črke, podučili smo ga le, kako se napiše č. x
