Tako v območju z evrom kot EU gre zmanjšanje javnega dolga po pojasnilih evropskih statistikov pripisati močnejši gospodarski rasti, ki je presegla zvišanje javnega dolga. V primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem se je javni dolg zmanjšal v obeh območjih. V EU je ob koncu lanskega tretjega trimesečja znašal 90 odstotkov, v območju s skupno valuto pa z 97,2 odstotka BDP.
Najvišji dolg so imele Grčija (193,3 odstotka), Italija (150,8 odstotkov), Portugalska (127,4 odstotka), Španija (118,4 odstotka), Francija (112,9 odstotka), Belgija (108,2 odstotka) in Ciper (103,6 odstotka). Najnižjega pa so imele ob koncu zadnjega četrtletja Estonija (18,1 odstotka), Luksemburg (24,4 odstotka) in Bolgarija (25,1 odstotka).
V primerjavi s tretjim četrtletjem se je javni dolg v sedmih državah povečal, in sicer na Slovaškem (+1,8 odstotne točke), Češkem (+1,5 odstotne točke), v Latviji (+1,3 odstotne točke), Bolgariji (+0,9 odstotne točke), Romuniji (+0,6 odstotne točke), na Malti (+0,4 odstotne točke) in Švedskem (+0,3 odstotne točke).
V Sloveniji javni dolg nižji za pet odstotnih točk
V 19 državah se je javni dolg zmanjšal, v Nemčiji pa je ostal enak. Najbolj se je na četrtletni ravni znižal v Grčiji (-8,3 odstotne točke), na Cipru (-5,4 odstotne točke), v Sloveniji (-pet odstotnih točk) in Italiji (-3,8 odstotne točke). V primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2020 se je javni dolg prav tako povečal v sedmih državah, medtem ko se je v 20 zmanjšal, tudi v Sloveniji.
Javnofinančni primanjkljaj je v območju z evrom lani v primerjavi z letom 2020 upadel za dve odstotni točki, v EU pa za 2,1 odstotne točke. O zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja so po podatkih Eurostata poročale vse države z izjemo Danske in Luksemburga, kjer se je povišal za 2,3 oziroma 0,9 odstotne točke.
V Sloveniji se je javnofinančni primanjkljaj v deležu BDP po sezonsko prilagojenih podatkih lani v primerjavi z letom prej znižal za 5,2 odstotne točke.
