O čem v nedeljo odločamo

Če izhajamo iz volilnih napovedi, ki smo jih v Dnevniku objavljali zadnji teden, če jim dodamo ščepec logičnega sklepanja, začinimo z nekaj zgodovinskega spomina in povrhu posujemo še z neizogibnim vedeževalskim prahom, lahko sklepamo naslednje: v primeru zanjo najslabšega možnega razpleta bi slovenska leva sredina (Gibanje Svoboda Roberta Goloba, SD in Levica) na nedeljskih parlamentarnih volitvah od 88 sedežev v DZ (manjšinca smo odšteli) dobila 47 sedežev, desna sredina (SDS, NSi in Povežimo Slovenijo) pa 41; če bi se levi sredini v novem DZ pridružila še ena stranka od dveh iz koalicije KUL (SAB ali LMŠ), ki sta trenutno na robu parlamentarnega praga, bi lahko bilo to razmerje sedežev nekje 51:37 v korist leve sredine. Ob idealnem razmerju, da se v DZ uvrstita obe levi »mejni« stranki, bi bilo razmerje moči v novem parlamentu že blizu 54:34 sedežev, kar se sklada z meritvami, ki smo jih v Dnevniku objavljali že od začetka letošnjega leta. In če dodamo, da o volilnih intencah neopredeljenih volilcev ta trenutek sicer le sklepamo, vemo pa, da so tem bližje stranke leve sredine, in da gre rekordna udeležba na predčasnih volitvah prva dva dneva glasovanja tudi na roke »levičarjem«, bo premoč slednjih lahko še večja.