moč demokracije se kaže v tem, kako svobodno in brez strahu in zadržkov državljani nastopamo proti naši lastni moči, ki smo jo na demokratičnih in svobodnih volitvah poverili tistim izmed nas, ki so se zavezali urejati javno dobro v korist vseh.
Kritika oblasti je v demokraciji dobrodošla. Jaz sem kritik oblasti in bom to ostal, ne glede na to, kdo bo dobil bližnje volitve. V svoji kritiki izhajam iz demokratičnih etičnih načel, kot so aktivno državljanstvo, civilnodružbeni nadzor oblasti, transparentnost delovanja oblasti itd. Ne smemo pozabiti, da zamisel o človekovih pravicah izhaja iz potrebe, da se državljanke in državljane zaščiti pred premočjo države, tj. pred zlorabo oblasti s strani predstavnikov ljudstva.
Javna kritika ni osebno obračunavanje šibkejših z močnejšimi. Javna kritika se dotika tega, kako se izvršujejo javne funkcije, ki so jih zasedli posamezniki, ki so si z izvolitvijo pridobili moč, ki je drugi nimamo. Pogosto nosilci političnih funkcij vsako kritiko dojemajo kot osebni napad, kar je popolnoma zgrešeno. Demokraciji nedorasli politiki ne razumejo ali nočejo razumeti demokracije, v kateri ljudstvo nadzira njihovo javno delovanje. Nekateri si, pri vsej politični moči in oblasti, ki jim je na voljo, dovolijo celo igrati žrtev pred ljudstvom, kar je perverzija.
Takole konkretno se je meni zgodilo na Vrhniki. V četrtek, 14. 4., sem se med 20.30 in 21. uro po končani javni predstavitvi kandidatk in kandidatov za poslance v državnem zboru vljudno pogovarjal z enim od njih, kandidatom SDS mag. Domnom Cukjatijem. Nisva se strinjala, a tudi ne prestopala meja kulturnega dialoga. Pridružil se nama je njegov brat, trenutni župan Vrhnike Daniel Cukjati, in me nagovoril v zvezi z nekim konkretnim projektom, češ kako sem povezan z njegovim nosilcem. Če vem za njegovo nepošteno preteklost. Zanikal sem povezanost in dobil vprašanje, koliko mi je dotični plačal, da v javni razpravi zagovarjam njegov projekt. Odvrnil sem: »Nič.« Odgovor: »Potem si pa neumen.« Naslednje vprašanje je bilo, zakaj, če že toliko kritiziram, ne prevzamem odgovornosti in kandidiram za župana. Povedal sem, samokritično, da za to nimam dovolj znanja. Odgovor župana: »Potem pa bodi tiho.«
Kasneje sem se odločil in omenjenima članoma stranke SDS napisal pismo, v katerem sem napovedal, da se bom na izjave kritično odzval. Obenem sem najavil, da sem se že in se bom pred njuno politično močjo zaščitil, kot najbolje vem in znam. Že v prvem stavku njunega odgovora je bilo zanikanje tega, kar se je dejansko zgodilo. Sledila je obtožba v več točkah, z vrhuncem v izraženi grožnji, da se bo kandidat za poslanca obrnil na policijo, ker mu bojda strežem po življenju, njemu in njegovim bližnjim.
Bi se vi ustrašili takšne perverzije? Morda, danes se po naši domovini plazi precej strahu. Glejte, jaz se nisem. Boril sem se od leta 1988 do 1992, bil med organizatorji opozicije takratni zvezi komunistov (za njo je stala Jugoslovanska ljudska armada), kasneje predsednik Demosa v Logatcu in veteran, prostovoljec v osamosvojitveni vojni.
Spoštovani, kar se je zgodilo Ivanu Galetu in še mnogim drugim v zadnjem času, se je zdaj zgodilo meni. Že jutri se bodo morda lotili vas.
Boril se bom, če bo treba, do evropskih sodišč. Ni umika, ko gre za svobodo, človekove pravice in nasprotovanje zlorabam oblasti. Računajte name, ker jaz vem, da lahko računam na vas.
Pogumno in srečno, moja Vrhnika! Voli s pametjo in mislijo na svobodo.
Marjan Geohelli, Vrhnika
