86. izvedba kolesarske klasike Valonska puščica je skoraj poskrbela za senzacionalno zmago. Najuspešnejši kolesar enodnevne dirke v Belgiji, Špance Alejandro Valverde se je pri 41. letih spogledoval s svojo šesto zmago. Preprečil mu jo je zgolj domačin iz »slovenske« ekipe Bahrain-Victorious Dylan Tuens.
Kolesarji so z uvodnimi 200 kilometri dirke od 202 vozili v skladu s pričakovanji. V ospredju se je izoblikoval beg, ki ga je imela glavnina z vsemi favoriti ves čas pod nadzorom. Ker je pihal kar močan veter, je ekipa zmagovalca večkrat poskušala z napadom na ravnih odsekih, da bi razbila glavnino. Vse ekipe so bile pozorne in glavnina je skupaj prišla pod ciljni vzpon, zloglasni Mur de Huy, ki so ga kolesarji pred tem prevozili že dvakrat.
1,3 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 9,6 odstotka in maksimalnim kar 19 odstotkov je znova poskrbel za spektakularen zaključek, ki je prinesel presenetljiv razplet. Odlično je na ciljni vzpon vstopil tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je bil pozoren na branilca zmage Juliana Alaphilippa (Quick-Step). Najbolje je ekipno delovala ekipa Movistar, ki je teren pripravljala za zimzelenega Alejandra Valverdeja, ki je v svojem zadnjem nastopu pred športnim pokojem na Valonski puščici napadal šesto zmago. Taktika španskega moštva je bila odlična, a je najbolj silovito v zadnjih dvesto metrih potegnil Belgijec Tuens, ki se je prebil mimo Španca. V zadnjih petdesetih metrih Valverde ni imel več moči za ciljni sprint in domači kolesar je navdušil številne navijače, ki so se zbrali na slovitem zaključnem vzponu.
Pogačar je iz boja za zmago odpadel že ob prvem napadu Movistarja, ko na zelo strmem delu vzpona ni mogel slediti najhitrejšim kolesarjem. Slovenskemu kolesarskemu junaku se je tudi poznalo, da je nekaj energije moral porabiti 41 kilometrov do cilja, ko je imel defekt sprednje gume in je nekaj sekund moral loviti glavnino. Za Slovencem se je zataknil tudi branilec zmage aktualni svetovni prvak Alaphilippe, ki se nato ni mogel boriti za zmago in je dirko s petimi sekundami zaostanka končal na četrtem mestu. Pogačar je zaostal 12 sekund. Tuensu in Valverdeju je na družbo na odru za zmagovalce delal še Aleksander Vlasov (Bora-Hansgrohe).
»Nimam besed, to je res neverjetno. Vedno sem sanjal o tem trenutku. Še nikoli nisem bil tako močan na spomladanskih klasikah. Poleti sem sicer vedno dober, pomlad pa je zame bolj toplo-hladna,« je po zmagi dejal presrečni 30-letni Teuns. »Bil sem v odličnem položaju na začetku vzpona na Mur de Huy. Po 500 metrih sem bil nekoliko zaprt od ekip Bora-Hansgrohe in Movistar. Vedel sem, kje bo Valverde pospešil, to vedno stori na istem mestu. Zame je bilo to dobro, imel sem še nekaj energija in ga uspel zadržati za sabo,« je potek zadnjega kultnega vzpona ocenil Teuns.