Kljub temu da dobava plina iz Rusije v Evropo ostaja stabilna, pa trg ostaja izjemno volatilen in se močno odzove na vse novice, ki so povezane z Ukrajino, so v sporočilu za javnost zapisali v zbornici. »Postavlja se vprašanje, ali bi v Sloveniji po vzoru naftnih derivatov začeli oblikovati koncept obveznih rezerv tudi pri plinu«, so dodali. Energetska zbornica si prizadeva za stabilizacijo delovanja slovenskih akterjev na področju energetike in umiritev razmer z zagotovitvijo dolgoročnih in zanesljivih virov za slovenski energetski trg.
V luči energetskega prehoda - ki po pojasnilih zbornice pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije - se je upravni odbor seznanil tudi s projektom Sončne elektrarna Prapretno, ki so jo odprli v začetku meseca in je trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji.
S sindikati so se dogovorili za dvig plač
Prav tako so se člani upravnega odbora zbornice seznanili z informacijo o poročanju o izvajanju sprejetega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, o njegovi posodobitvi ter s časovnico omenjenega procesa, kot jo je posredovalo ministrstvo za infrastrukturo. Slovenija mora osnutek posodobljenega priglašenega načrta Evropski komisiji posredovati do konca junija 2023, sprejeto posodobitev pa do konca junija 2024, so spomnili.
Posvetili so se še socialnemu dialogu, saj je Energetska zbornica Slovenije podpisnik tako kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije kot kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Izvršna direktorica zbornice Ana Vučina Vršnak je, kot so zapisali, izpostavila pomen dobrega socialnega dialoga, ki ga zbornica krepi s številnimi srečanji in pogajanji s socialnimi partnerji.
Pogajanja s sindikati v energetiki so po navedbah zbornice prinesla načelne rezultate za dvig plač na ravni obeh dejavnosti, tako elektrogospodarstva kot premogovništva, vendar dogovori še niso formalizirani.
