Tokrat bomo kakšno razdrli o slastnih in enostavnih prigrizkih, pravzaprav nekakšnih italijanskih toplih sendvičih – piadah oziroma piadinah. Zlasti zato, ker pogosto vsebujejo spomladanske zeli. Italijanska kuhinja tudi na ta način mojstrsko združuje preprostost in neverjetno okusnost jedi. V osnovi gre za ploščat kruh iz pšenične moke, oljčnega olja, soli in vode, še najbolj podoben malo debelejši tortilji. Že stoletja ja piada značilna za italijansko pokrajino Emilija - Romanja, ime pa je dobila po grško-bizantinski piti, saj je bila omenjena pokrajina v zgodnjem srednjem veku pod močnim vplivom grških osvajalcev, ki so s seboj prinesli svoje recepte.​

Piado prvič pisno omenjajo že leta 1371: »Narejena iz pšenične moke, navlažene z vodo in začinjene s soljo. Zgnetejo jo z malo mleka in tudi nekoliko loja.« Danes namesto ovčjega ali govejega loja večinoma uporabljajo oljčno olje, mleko pa večinoma opuščajo. Na primer v Riminiju ali Raveni piade prodajajo sveže pripravljene, polnjene z različnimi siri, zelenjavo, zelišči, pršutom in suhimi salamami, poznajo pa tudi sladke izvedenke, polnjene na primer z marmelado, lešnikovo ali čokoladno kremo. V okolici Riminija so piade tanjše in večjega premera, v Raveni vam postrežejo z debelejšimi.

Piada seveda nima nobene povezave s partizanskim junakom Mošo Pijadejem, so jih pa drugačne vrste junaki, kozmonavti na nekdanji mednarodni vesoljski postaji Mir (!), s slastjo zobali v okviru poskusa s sredozemsko dieto. S tem je bilo seveda uradno potrjeno, da so piade dobesedno nebeško dobre. Lahko se jih lotite po tokratnem receptu ali pa preizkušate različne nadeve. Tradicionalne piade vsebujejo pretežno kuhan ali pečen pršut, parmsko šunko ali mortadelo v kombinaciji z različnimi siri in rukolo ali kakršno koli listnato zelenjavo, tudi pomladnimi zelišči – čemaž je odlična izbira! Mesnine lahko seveda izvzamemo in piado pripravimo z lososom, popečenimi šparglji, bučkami ali gobami, mocarelo in denimo svežo špinačo. Sploh ne škodi (in tokratni recept to potrjuje), če imamo pri roki genovski (ali kateri drug) pesto, da z njim namažemo polovico piade, s čimer pridobimo sočnost in aromo. Nepogrešljive so rezine paradižnika. Nadevano piado prepognemo in nekoliko pogrejemo v ponvi, nato pa jo lahko narežemo na trikotnike. Odlična je tudi različica, skupaj z nadevom zvita kot palačinka. Poleg pa izberemo ustrezno pijačo; k piadam se prileže tako pivo kot vino, sploh pa ni prepovedano izbrati penine.