Najprej so Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin in Marjan Malikovič delovali pod imenom The Splendid stars. Imeli so bobnarja, ki so mu dali pogoj, da mora kupiti bobne. Delal je na tekočem traku v Tomosu in namesto bobnov si je raje kupil moped. To jih je razjezilo in odločili so se, da poiščejo človeka, ki bi bil pripravljen investirati v nakup svojega inštrumenta. Bratranec Tulia Furlaniča, ki je bil sošolec Danila in Marjana, je predlagal Tulia. Malo kasneje se jim je pridružil še Vanja Valič.
Pesem Blesk izgubljene ljubezni je mnogo manj znana od prvotne pesmi v srbohrvaščini Sjaj izgubljene ljubavi. Med stotimi Nedeljskega je slovenska verzija, ker smo upoštevali le pesmi v slovenskem jeziku. Skladba je nastala za potrebe zagrebškega festivala, kamor je bilo treba poslati tri pesmi, ena je morala biti avtorska. Na koncu so si s Sjajem izgubljene ljubavi delili prvo mesto z domačimi že uveljavljenimi Roboti, Tulio pa je dobil nagrado za najboljšega vokalista. Tulio Furlanič, ki je pri šestnajstih napisal srbohrvaško besedilo, poslovenil ga je Aco Pasternjak, se spominja razlogov za slovensko verzijo: »To je bila prisila Radia Ljubljana, ki so dejali, da jo moramo, kot slovenska skupina, narediti še slovenščini. Ko sem kasneje odšel v Nemčijo in se po 24 letih vrnil, mi jo je Danilo Kocjančič ob neki priliki predvajal. Zdelo se mi je, da jo prvič slišim, pozabil sem, da sploh obstaja.«
58. mesto:
Blesk izgubljene ljubezni
Izvajalci:
Kameleoni
Glasba:
Danilo Kocjančič
Besedilo:
Tulio Furlanič/Aco Pasternjak
Leto:
1966