Dva tedna in pol že večinoma miruje orožje v jemenski državljanski vojni, toda premirje je krhko. Dva meseca trajajočo prekinitev spopadov, prvo po letu 2016, so v pogajanjih z vsemi vpletenimi stranmi dosegli Združeni narodi. Neformalno premirje naj bi sedem let po začetku državljanske vojne omogočilo dostavo nujne humanitarne pomoči in goriva v državo ter začetek mirovnih pogovorov med vladno stranjo, ki jo podpira tudi Savdska Arabija, in uporniškimi šiitskimi Hutiji, ki imajo podporo pri Iranu. Mirovna pogajanja se še niso začela, so pa v pristanišče Hodejda, ki ga nadzorujejo Hutiji, prispeli prvi tankerji z gorivom.
Tako Savdska Arabija, ki izvaja obsežne zračne napade na položaje Hutijev, pogosto pa zadane tudi civilne cilje, kot Hutiji (tudi ti napadajo civilne cilje) so pred tedni enostransko vsak zase razglasili prekinitev spopadov. Neformalno so se dogovorili za več korakov krepitve zaupanja v naslednjih tednih. Kmalu po začetku premirja je s položaja odstopil predsednik Jemna Abed Rabbo Mansour Hadi, ki je bil zaradi svoje poprejšnje vloge poveljnika jemenskih oboroženih sil za Hutije nezaželen sogovornik, njegova težava pa je bila tudi, da mu ni uspelo vzpostaviti dovolj močne zaslombe v Jemnu, niti med milicami, ki podpirajo vlado.
Kljub temu je bil njegov odstop nepričakovan, saj je že več let državo vodil iz izgnanstva v Savdski Arabiji. Prav zato se pojavljajo ugibanja, da je odstop naročil kar savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, ki se je zaradi trajajoče vojne, očitanih vojnih zločinov savdskih sil (te so izvedle več kot 24.000 zračnih napadov na cilje v Jemnu) in očitanega mu naročila uboja savdskega novinarja Džamala Hašokdžija znašel v nemilosti ameriške administracije Joeja Bidna. Ameriška zahteva po končanju vojne je bila po vseh letih, ko so ZDA pomagale savdskim oblastem v boju proti Hutijem, velika sprememba politike Washingtona do jemenskega konflikta.
Poskus sklenitve trajnega premirja
Ta se je po velikih ozemeljskih osvojitvah Hutijev v minulih letih prevesil v konflikt izčrpavanja z majhnimi premiki na bojišču. Hutiji so zavzeli prestolnico Sana, zahodni del države s pomembnim rdečemorskim pristaniščem Hudejdo, v nedavni ofenzivi pa so bili tik pred osvojitvijo Mariba, mesta v notranjosti države. Na koncu jim je spodletelo, ko so sicer že po svojem umiku iz države v konflikt ponovno posegli Združeni arabski emirati (ZAE). Z napadi raket in dronov na letališča, rafinerije in tankerje so sicer Hutiji vse pogosteje konflikt prenašali tudi na območje Savdske Arabije in ZAE, pri slednjih predvsem kot povračilo za ponovno vpletanje v vojno.
Savdski prestolonaslednik Salman bi po ameriških pritiskih in diplomatskih prizadevanjih utegnil podpreti iskanje poti iz jemenske vojne. Prenos Hadijevih predsedniških pooblastil, vključno s pristojnostmi za mirovna pogajanja, na novi predsedniški svet bi lahko dal zagon mirovnim pogovorom. Toda najprej je treba konsolidirati krhko prekinitev spopadov, kar prav v teh dneh na pogovorih v Jemnu poskuša doseči odposlanec Združenih narodov Hans Grundberg. Veliko je namreč pesimizma, češ da so spopadajoče strani na premirje pristale zgolj zato, da se na bojišču prerazporedijo. Grundberg bi rad prepričal Hutije k trajnemu premirju. Drugi deli dogovora za krepitev zaupanja – odprtje letališča v Sani za dva mednarodna leta na teden in omogočanje gibanja Jemencev med različnimi deli države – ostajajo še neizpolnjeni. x
