Na srečo pa imamo v demokratičnih skupnostih volitve, kjer lahko na najbolj neposreden način izrazimo svojo politično voljo. Izgovor, da naš glas nima vpliva na celoto in da se zato ne bomo udeležili volitev, je zgolj – prazen izgovor. Prav tako kot ena celica telesa na prvi pogled nima bistvenega vpliva na celotni organizem, pa je ta dejansko odvisen prav od vsake celice. Če bi vse celice rekle, da nimajo vpliva na celoto, potem je z organizmom kaj hitro konec.
Kaj pravzaprav pomeni, da ne gremo na volitve? Najprej to, da nam ni mar za skupnost, katere neločljivi del smo. Večja ko je volilna udeležba, bolj jasno sporočilo pošiljamo vsem tistim, ki bodo izvoljeni: ni nam vseeno, kaj boste počeli z mandatom, ki smo vam ga zaupali; gledali vam bomo pod prste; če bo šlo kaj narobe, vam bomo izstavili račun itd. Večja ko je volilna udeležba, večja je odgovornost izvoljenih in tistih, ki jih bodo izvoljeni izvolili, na primer predsednika vlade.
Volitve same so sicer velik marketinški spektakel, a ta ne sme preglasiti preteklih dejanj političnih kandidatov, bodisi starih bodisi novih »obrazov«. Naša odločitev, koga bomo volili, je ne nazadnje povezana s prihodnostjo, ki si jo želimo. Želimo konflikte, spore, razcepljenost ali mir, blaginjo in zdravo okolje?
Pojdimo torej na volitve. Naj bo to svečan, praznični dan. Ljudje so se stoletja borili za to možnost. Ne zavrzimo je zdaj, ko jo (še) imamo. Ne nazadnje, z volitvami izražamo svojo pripadnost skupnosti, odgovornost do celote in s tem tudi do sebe. Z udeležbo na volitvah tudi sporočamo, da imamo radi (»volimo« v jeziku naših bližnjih narodov) svojo domovino, državo.
Rok Kralj, Kamnik
