Tradicionalna hrana, ki jo postreže prijazno in nasmejano osebje, skrivnostne ulice, kjer na vsakem koraku domuje umetnost in zgodbe, ki jih pišejo v pastelne barve ovite fasade nizkih, ne več kot dvonadstropnih hiš so razlog, da je obisk italijanskega obmorskega mesta Carole vredno tudi v spomladanskem času.
Legenda, ki postaja lepa zgodba
Čeprav je bil čas našega obiska ravno med Veliko nočjo gneče tako na cesti kot v samem mestu nismo zasledili. Umirjenost predvsem italijanskih turistov, nekaj je bilo sicer tudi Avstrijcev, ki so v poletnih mesecih najbolj številčni gostje, se je hitro naselila tudi v nas. In kje je najlažje začutiti utrip mesta? Na ulicah, kjer je tudi zaradi prijetno toplega sonca, bilo že v dopoldanskih urah živahno. Živordeča, rumena, vsi možni odtenki zelene in modre ter vijolična barva fasad - kot bi vstopili v otroško pobarvanko. In prav ta barvitost daje dušo beneškim ribiškim mestom. Morda gre za izmišljeno zgodbo, morda za legendo pa vendar je obrazložitev pisanih fasad hiš, tako lepa, da jo gre deliti naprej. In gre nekako tako: ribiči, ki so večino svojega življenja preživeli daleč od doma, na odprtem morju so svoje domove pobarvali v najbolj pisane barve, da so se že na daleč razlikovali drug od drugega. In ko so lovili na odprtem morju so lahko od daleč opazovali žene in otroke in jim je bilo takoj veliko lažje čakati na vrnitev domov.
In prav ta živahnost barvitih ulic ter zgodovinsko jedro samega mesta spominja na Benetke in na otok Burano. V starem jedru Caorl se zraven stolnice visoko dviga star zvonik nenavadne valjaste oblike, ki je tudi nekoliko nagnjen in sodi v 11. stoletje. Družinam z majhnimi a že aktivnimi otroki vsekakor predlagamo sprehod po nabrežju mimo dolge skalnate obale - skale so zaradi ravnih ploskev idealne tudi za plezanje, vse do rta kjer se iz objema valov dviga cerkev angelske Matere božje. Če boste izlet planirali v soboto, ne bodite presenečeni, če se bo v njej odvijala romantična poroka.
Italijanska kulinarika
Spomladanski izlet v Caorle pa gre zagotovo izkoristiti tudi za sprehod po peščeni plaži. Zato nikar ne pozabite na kopalno brisačo, za otroke pa je obvezna tako žoga kot lopatke in posodice za igranje v topli mivki kjer se skrivajo tudi zakladi - školjke različnih oblik in velikosti. Seveda pa Italija skoraj težko pusti lačnega obiskovalca. Ulice Caorla skrivajo manjše lokalne restavracije, majhni trgi skriti v njeni notranjosti pa prijetno vzdušje tako v večernih urah kot sredi dneva. Značilna italijanska kulinarika z morskimi specialitetami, obvezna pica za predjed in lokalna vina razvajajo brbončice ob ne zasoljenih cenah, ki smo jih žal vajeni vzdolž slovenske obale. Da o prijaznosti in nasmehu osebja ne govorimo. In če ostane po kosilu še prostor za sladico potem je skoraj obvezno preveriti pestro ponudbo sladoleda, ki ga Italijani še vedno znajo odlično narediti.
Povratek do parkirišča - avto smo pustili na brezplačnem parkirišču tik ob vstopu v mesto (na levi strani od začetka kanal) je vsekakor prijetno izkoristiti tudi za sprehod ob pomolu kanala kjer so privezane tradicionalne ribiški čolni. Morda kot zanimivost, po Caorlah je dobila ime Caorlina, lahka ribiška in tovorna barka z visoko nosilnostjo in ki se uporablja pri plovbi po rekah in lagunah. O njeni uporabi so se ohranila pričevanja že iz 16. stoletja. Pri caorlini sta premec in krma podaljšana navzgor in med sabo popolnoma enaka, zaradi česar se lahko smer ladje spremeni zelo preprosto. Prav tako jo je pri prehodu skozi kanale mogoče s pomočjo vrvi tudi vleči s kopnega, na morju pa se na nji lahko tudi razpnejo jadra. x
