Nataša Kramberger: V dol

Mislila sem, da me v tej karnevalski predvolilni štali nič več ne more presenetiti, ampak sem še sama pozabila, da sem doma iz Jurovskega Dola. To je kraj, kjer moraš v predvolilnem času že iz zgodovinskih razlogov obvladati obešenjaški humor, in prav nobenega razloga ni, da bi bilo v tokratni rundi drugače. Črnega humorja imamo toliko, da kidamo z vilami, kar pa je še vedno bolje, kot da bi opletali z lovskimi pripomočki. Tudi slednje sicer imamo, imamo na pretek, še zmeraj in vedno znova. To bi se sicer dalo razumeti kot grožnjo nacionalni varnosti, a je mišljeno kot šala na lasten račun. Prav zares. Te stvari je treba zadnje čase nenehno pojasnjevati. Vprašajte gospoda Mahniča. Človek nekaj zapiše in takoj vsi v zrak. Nobenega smisla za humor. Kaj šele za svobodo izražanja. Ampak za nas, ki smo se kalili v srčiki Slovenskih goric, ni nobenega dvoma. Če ne zapeče, ni dober štos. In če ne zapeče kolosalno, ni politika.