Vozila tako imenovanega segmenta A so dolgo veljala za nepogrešljiva in priljubljena, danes pa so za večino nebodigatreba. Z razlogom. Lastnikom ne prinašajo več dobička. Da se ne prodajajo kot vroče žemljice, je kriva tudi njihova (pre)visoka cena, saj številko večji avtomobili lastniku prinašajo več serijske opreme, udobja in tudi uporabnosti. Še večja težava je pogon. Bencinsko in dizelsko gnani okolje onesnažujejo nad dovoljenimi standardi, da bi nosili hibridno tehnologijo, pa so praviloma premajhni. Kot edina se tako pojavlja možnost električnega pogona, a kaj, ko so baterije danes še predrage in lahko predstavljajo tudi do 70 odstotkov cene. Nič čudnega, ko pa je jasno, da morajo biti malčki poceni, če želijo njihovi starši pritegniti kupce, ki jih je vse manj in se zadnja leta ob pogledu nanje obračajo stran.
Čeprav se razmere zdijo obupne, nad mestnimi malčki še niso obupali vsi. A se hkrati zavedajo, da so kupci v tem razredu cenovno izjemno občutljivi. Tudi v Sloveniji, saj so lani zapeljali v garaže 1586 posameznikov, kar predstavlja vsega tri odstotke celotnega trga. Toda nekateri strokovnjaki pravijo, da lahko v prihodnjih letih doživimo narobe svet, saj se znajo trendi postaviti na glavo, v mestih, kjer je problematika hrupa in onesnaževanja največja, prostora pa malo, pa znajo električno gnani malčki izboljšati prometne razmere, še posebej tam, kjer javni prevoz ne more nadomestiti vseh potreb po mobilnosti.
Bodo ali ne bodo preživeli, to je sedaj vprašanje. Odgovor nanj je povezan tudi z njihovo (ne)varnostjo. Varnost na cesti namreč ni nekaj samoumevnega, na srečo potrošnikov pa se varnost seli tudi v cenovno dostopnejše segmente. Proizvajalci si namreč ne morejo privoščiti, da bi imeli v svoji paleti nevaren avtomobil. Kljub temu pa so malčki galaksije oddaljeni od ocene petih zvezdic za varnost potnikov na testnih trčenjih EuroNCAP. Renault twingo je tako prejel štiri zvezdice, fiat 500 in hyundai i10 samo po tri. Za današnja merila premalo.
Seveda se z razvojem tehnologije in njene dostopnosti naprednejši sistemi selijo tudi v (naj)nižje razrede, a se je treba zavedati, da ima vožnja malega avtomobila na voznika in potnike tudi določen psihološki vpliv, sploh zavedanje glede izpostavljenosti večjim tveganjem in večjim možnostim, da jo slabše odnesejo v primeru nesreče. Lastna varnost in varnost ožje družine pa je pri posamezniku ena največjih vrednot. Toda pri kupcih najmanjših avtomobilov naj bi bil vrednotni sistem nekoliko drugačen. Pomembnejše so jim varstvo okolja, čim nižji stroški in primernost za mestno vožnjo. Bo to dovolj? Čas bo pokazal svoje.
