Na civilnem področju je Slovenija, ki je imela osnovo državnosti že v SFRJ kot njena sestavna socialistična republika, tudi svojo tajno službo, Službo državne varnosti (SDV), ki je bila maja 1991 preimenovana v Varnostno-informativno službo (VIS), vse v okviru ministrstva za notranje zadeve pod Bavčarjem. VIS se junija 1993 preimenuje v Slovensko obveščevalno varnostno službo (Sova) in preide z MNZ pod predsednika vlade, takrat Janeza Drnovška. Sova obstaja še danes in še zmeraj sta obveščevalna in varnostna dejavnost združeni v eni tajni službi. Kar je narobe in neproduktivno, celo nevarno za državo.
Centralizirana, združena obveščevalna dejavnost, ki je usmerjena izključno za pridobivanje podatkov o tujini na vse vrste nezakonitih načinov v drugih državah, in varnostna dejavnost, ki temelji na popolnoma zakonskem, pravnem delovanju varovanja države, sta vsebinsko, metodološko in operativno ciljno popolnoma nezdružljivi. Prav ta sedanja združenost praktično nezdružljivih tajnih dejavnosti onemogoča strokovni razvoj, samostojnost in predvsem onemogoča učinkovitost dela tajnih služb države. Specializiranost, družboslovno funkcionalna diferenciacija, je ključ učinkovitosti delovanja in razvoja obveščevalne in varnostne dejavnosti tajnih služb. Najbolj razvite, tradicionalne in močne države imajo zaradi tega popolnoma ločene obveščevalne in varnostne službe, ZDA imajo uradnih 17 takih tajnih služb, večjih del obveščevalnih, ki zaposlujejo 100.000 uslužbencev, s proračunom 80 milijard dolarjev, kar je tretjino več, kot je 60-milijardni dolarski obrambni proračun Ruske federacije. Obrambni proračun ZDA je pa kar 13-krat večji od ruskega in znaša za letos 768 milijard dolarjev.
V Sloveniji moramo nujno reorganizirati Sovo, ki je edina civilna tajna služba, v kateri sta združeni obveščevalna in varnostna dejavnost, kar je naredilo to službo popolnoma neučinkovito za varovanje države na vseh področjih ogrožanja, ki so v pristojnosti tajnih služb. Od parlamentarnih volitev 1990 naprej je bila ta tajna služba vpletena in bila tudi izvor vrste velikih afer z veliko, nepopravljivo škodo za Slovenijo. Storilci, od direktorjev te tajne službe naprej in tudi najvišji politiki ter elita te države, pa nikdar kaznovani.
Sovo z več kot 300 zaposlenimi, podrejeni predsedniku vlade, z 20 milijoni evrov letne porabe, moramo nujno reorganizirati in ustanoviti ločeni tajni službi države, obveščevalno in varnostno, za manj denarja in z manj zaposlenimi, kot jih ima danes ta škodljiva Sova.
Obveščevalna tajna služba za pridobivanje podatkov o tujini ostane neposredno pod predsednikom vlade. Varnostna tajna služba države, ki je ključna po vseh kriterijih, mora zavarovati slovensko državo, družbo in slovenski narod pred stalno politično prakso izdaje, razprodaje in uničevanja države, pred korupcijo, pred mednarodnim kriminalom in terorizmom, in mora delovati v državi na zakonit in nadzorovan način, se podredi ministrstvu za pravosodje zaradi zakonskega nadzora delovanja, delovati pa mora samostojno po zakonu. Obe tajni službi nadzoruje parlament, še posebej pa se vrši pravosodni, sodni nadzor nad varnostno tajno službo, ki ima policijska pooblastila za odkrivanje in preiskavo najhujših kaznivih dejanj ogrožanja države in ljudi, po vzoru ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI).
Državo in državljane moramo pred zlorabami oblastnikov in pred zlonamerneži doma in iz tujine po volitvah učinkovito zaščititi. Reorganizacija Sove in varnostnega sistema v celoti je samo nujen prvi korak.
Anton Peinkiher, Ljubljana
