Že tretje leto ste obraz Cedevite Olimpije in kapetan kluba. Čutite zaradi tega posebno odgovornost?
Z Edom Murićem sva v klubu najdlje in lahko rečem, da čutim odgovornost in pripadnost klubu. Vsak poraz me zaboli morda bolj kot večino drugih, bolj pa sem vesel tudi zmag. Odgovornost čutim tudi zato, ker me Olimpija spremlja praktično že vse življenje. Ko sem bil mlajši, sem bil njen goreč navijač in sem si vedno želel, da bi nekoč zaigral v tem klubu. Spremljal sem tudi tisto evforijo v sezoni 2010/11, ko so bile Stožice na evroligaških tekmah razprodane, in si želel, da bi tudi sam nekoč izkusil nekaj podobnega. Proti Partizanu in Valencii je bilo vzdušje končno podobno tistemu. Čutila se je energija navijačev in evforija, in res sem vesel, da je prišlo od tega.
Ste po slabem začetku sezone čutili kaj panike, da bi bila lahko »izgubljena«, še preden se je dobro začela?
Po ne ravno idealnem zaključku lanske sezone smo vsi pričakovali dober začetek letošnje. Da bi z optimizmom in samozavestjo krenili v drugi del. A se je razpletlo drugače. Igralci smo začeli dvomiti vase, verjetno tudi strokovni štab in uprava kluba. Potrebne so bile menjave, ki so dvignile raven igre in nam obnovile skrhano samozavest. Moram pa poudariti, da smo tudi v času porazov dobro trenirali. Na treningih ni bilo popuščanja, k vsaki naslednji tekmi pa smo stremeli motivirani, da krivuljo obrnemo navzgor. Prepričan sem, da nas je tudi pravi odnos do dela na koncu rešil.
Kako ste kot kapetan ekipe ravnali v težkih časih?
Z Murićem sva se veliko pogovarjala s soigralci. Poskušala sva ohranjati optimizem, a so preobrat prinesle šele rošade v moštvu. Odnos na parketu se je začel spreminjati, saj smo začeli bolj zaupati drug drugemu. Celotna situacija pa nas je samo okrepila. Imeli smo srečo, da smo obrnili potek. Ponavadi se sezona po tako slabem začetku ne konča dobro. Zdaj smo na pravi poti in prihajamo v odločilne boje v najboljši formi.
Ljubljanska publika je pregovorno zahtevna in je v večjem številu na tekme začela hoditi šele po seriji zmag. Pri Crveni zvezdi ste občutili nasprotno, v Beogradu ljudje klub podpirajo ne glede na vse.
Za Crveno zvezdo sem igral ravno v času, ko se je začela košarkarska evforija. Pred tem, ko ni bilo dobrih rezultatov, tudi oni niso imeli polnih dvoran. Ljubljanska publika je bila v zadnjih letih navajena životarjenja. Vnaprej so vedeli, da odmevnih rezultatov v ligi ABA in evropskem pokalu ali Fibini ligi prvakov ne bo. Ob tem so navijači potrebovali nekaj časa, da so predelali združitev s Cedevito. Upam, da smo jih prepričali in da bodo od zdaj naprej na tekmah vedno v velikem številu.
Pri Zvezdi ste občutili pomen organiziranih navijačev. Jih v Stožicah pogrešate?
Pred organiziranimi navijači je drugače igrati, saj imaš podporo skozi celotno tekmo. Gledalci, ki pridejo na tekmo, niso, recimo temu, profesionalni navijači. Nas spodbujajo, a se ne derejo vso tekmo. Ko ti ne gre najbolje, ravno navijaška skupina dvigne moralo moštva. Opažam pa, da se oblikuje nova – sektor 6. Imam občutek, da jih je vsako tekmo več.
Kako se igralci psihološko pripravljate na tekme končnice evropskega pokala, ko o napredovanju ali izpadu odloča ena tekma?
V sezoni pride nekaj takih tekem, ki so podobne situaciji, kot jo bomo izkusili v končnici evropskega pokala. Na velikih tekmah je razmišljanje podobno trenutnemu. Bolj resno vzameš »skavting«, ki ga pripravi trenerski štab. Pred tekmo si bolj osredotočen in paziš tudi na obstranske dejavnosti, da imaš dovolj počitka in podobno. Poskušaš najti svoj mir in se čim bolj osredotočiti in motivirati.
Vam je všeč nov sistem evropskega pokala, ko se v končnici igra na eno zmago?
Favoriti so zdaj zagotovo v slabši situaciji, saj lahko na eno tekmo vsak premaga vsakogar. Tako imenovani avtsajderji gredo v tekmo sproščeni, in če se razigrajo dva ali trije igralci, si že lahko v težavah. V tem sistemu tako favoritov enostavno ni, pride pa do izraza prednost domačega igrišča, saj ti navijači dajo zalet in izvajajo pritisk na sodnike.
V letošnji sezoni ste, z izjemo Joventuta, premagali vse favorite za končno zmago v evropskem pokalu. Greste lahko do konca?
Prav z vsako ekipo v tem tekmovanju lahko tekmujemo in računamo na zmago. Predvsem v napadu imamo veliko orožij. Ta teden smo izkoristili za dober trening, sobotno tekmo proti Borcu v ligi ABA, ki ne odloča o našem položaju na lestvici, pa moramo vzeti za dvig obrambe. To miselnost moramo ponotranjiti vsi igralci. Na tekmah, ki prihajajo, bo odločala obramba. Na dober strelski dan se ne smemo zanašati. Obramba in hitri protinapadi morajo biti naš zaščitni znak tudi v prihodnje.
Je želja po odmevnem rezultatu z Olimpijo dovolj velik motiv, da ostanete v Ljubljani, ali vas še vleče v tujino?
Imam velike ambicije. Zdravo razmišljanje vsakega športnika je, da želi stopničko višje. V mojem primeru je to evroliga. Trenutno sem še sposoben igrati na tej ravni, z leti bo moja igra padala. Idealna bi bila situacija, kjer bom tekmoval proti najboljšim in užival v košarki. Če bo to v Ljubljani, bi bil najbolj vesel. A pot do tja je še dolga.
Kje vidite razlog, da so se vas resne poškodbe v karieri izogibale?
Določeno vlogo vedno odigra sreča. Dam pa veliko na fizično pripravo. Ko se sezona konča, je prva stvar, na katero pomislim, kdaj in kako bom začel priprave na novo. Tudi mladim, ki so še na začetku kariere, bi priporočal, da se za ta namen včasih poleti tudi odpovejo morju s prijatelji ali čemu podobnemu. Vse skupaj se namreč še kako obrestuje v drugem delu kariere.
Čutite, da ste v najboljših košarkarskih letih?
Da. Tudi vlogo v ekipi imam takšno, kot je v karieri še nisem imel. Dodaten plus je, da s trenerjem Golemcem sodelujem že nekaj časa in točno ve, kaj lahko pričakuje od mene in jaz od njega. Ob tem sem z izkušnjami prišel do tega, da sem tudi ob slabem strelskem dnevu še vedno lahko koristen za ekipo.
Kako mamljive so bile ponudbe, ki ste jih dobivali zaradi dobre igre pri Olimpiji?
Najbolj sem bil v precepu lansko poletje, ko so na moj naslov prišle ponudbe evroligaških ekip. A do pogovorov s kakšno od njih ni prišlo, saj sem imel pogodbo z Olimpijo in smo se dogovorili, da ostanem. Kot sem že omenil, je razmišljanje, da hočeš raven višje in tekmovati proti najboljšim, zdravo. Malo sem premišljeval o ponudbah, a hitro uvidel, da iz tega ne bo nič, in se motiviral za novo sezono pri Olimpiji.
