Fiskalni svet je včeraj opozoril vlado, da mu še vedno ni posredovala v oceno predloga okvira za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023–2025 ter osnutka programa stabilnosti 2022. Rok se je iztekel v nedeljo, oceno obeh dokumentov pa fiskalnemu svetu nalaga zakon o fiskalnem pravilu.
V zakonu o fiskalnem pravilu je zapisano, da mora vlada predlog okvira za pripravo proračunov skupaj z osnutkom programa stabilnosti posredovati državnemu zboru in fiskalnemu svetu najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji, tega pa mora Slovenija tako kot vse države članice vsako leto posredovati v Bruselj do konca aprila.
O zamudi in ugotovitvi, da prihaja do kršitev domače zakonodaje in evropskih dogovorov, je fiskalni svet kot neodvisen organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, že v ponedeljek obvestil tako vlado kot državni zbor, a doslej odgovora vlade še ni prejel.
Neuradno: Umar znižal napoved gospodarske rasti
Podlaga za pripravo programa stabilnosti je gospodarska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Ta je pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravil v prvi polovici marca in jo vladi posredoval 16. marca. Direktorica Maja Bednaš je 24. marca napoved predstavila na seji vlade, vendar je bila obravnava te točke prekinjena. V naslednjih tednih napoved pa napoved ni bila uvrščena na dnevni red seje vlade.
Razlog naj bi tičal v tem, da Umar zaradi posledic ukrajinske krize napoveduje nižjo gospodarsko rast, kot jo je ocenil v jesenski napovedi septembra lani. Gradivo nosi oznako interno, po neuradnih, a zanesljivih informacijah, pa naj bi bila letos gospodarska rast 4,2-odstotna, za pol odstotne točke nižja kot lani jeseni, prihodnje leto pa namesto 3,3-odstotne zgolj tri-odstotna.
Po navedbah nekaterih medijev se vlada s takšno napovedjo ne strinja in ocenjuje, da analitiki niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov naložb iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v prihodnjih dveh do treh letih. Na Umarju odgovovarjajo, da »ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravke napovedi« in da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke »realistična«. Ob tem dodajajo, da na negativna tveganja opozarjajo tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij.
Evropska komisija je tako pred približno tremi tedni poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka, leta 2023 pa naj bi se ta umirila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi je pojasnila zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakuje pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.
Podobna je tudi najnovejša napoved Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Analitiki GZS v projekcijah gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, za 2023 pa 3,2-odstotno. Inflacija bo po njihovih ocenah povečana vsaj še v prihodnjem letu, naj pa bi v letošnjem letu, ko naj bi povprečna rast cen znašala 5,2 odstotka, dosegla vrh.
Nam grozi novi Zujf?
Predsednica SAB Alenka Bratušek je v današnji izjavi za medije v Ljubljani povedala, da je odlašanje vlade pri pripravi programa stabilnosti in proračunov sektorja »nezakonito in neodgovorno«. Razlog za zamudo vidi v tem, »da so številke slabše, kot so bile v jesenski napovedi« in da je vlada skopala »gromozansko luknjo« v javnih financah. V pokojninski blagajni po njenih besedah primanjkuje 250 milijonov evrov, v proračunu pa zaradi na novo sprejetih zakonov še približno 500 milijonov evrov, skupaj torej kar 750 milijonov evrov
»Če bi vlada pripravila dokumente pred volitvami, bi morala povedati, kaj sledi. In kaj sledi? V primeru, da ta neodgovorna vlada ostane na oblasti, sledi novi Zujf in ponovno zniževanje pokojnin,« je opozorila Bratuškova, ob tem pa zagotovila, da v koaliciji Kul tega ne bodo dopustili
Milan M. Cvikl iz SD se je na današnji novinarski konferenci te stranke strinjal, da »aktualne slovenske vlade sploh ne zanima, kaj bo po volitvah«. »Ta vlada ni sprejela niti ocene Umarja, da so razvojni problemi Slovenije veliko večji, zato ker meni, da je lanskoletna osemodstotna rast ob petodstotnem deficitu velik uspeh, pa ni,« je bil kritičen. Glede na to, da je vlada sprejela vrsto ukrepov, nazadnje dohodninsko novelo, bi bilo treba pokazati, »da imamo veliko luknjo v javnih financah že v 2022, kaj šele v 2023«. »In tega ta vlada noče pokazati fiskalnemu svetu,« je dejal. Ob tem je opozoril, da vlada že dve leti odlaga tudi pripravo srednjeročne fiskalne politike in državnega razvojnega programa, kar sicer zahteva zakon o fiskalnem pravilu. »Vodilo te vlade je - za nami potop,« ugotavlja Cvikl.
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je na vprašanje Dnevnika, ali nam res grozi novi Zujf, odgovoril, da potrebuje fiskalni svet za oceno položaja javnih financ zlasti dva pomembna sklopa informacij: celovito napoved Umarja in proračunske načrte vlade. »Brez navedenih podatkov, ki trenutno niso razpoložljivi, se do trenutnega stanja in potrebe po prihodnjem delovanju fiskalne politike ne moremo opredeliti,« je povedal.
GZS: Gospodarski obeti letos kljub izzivom razmeroma ugodni
Kot pravijo analitiki GZS, bodo gospodarski obeti letos kljub izzivom, ki jih predstavlja geopolitično tveganje na vzhodu Evrope, za Slovenijo razmeroma ugodni. Rast bo v še večji meri temeljila na domačem povpraševanju, še posebej na povpraševanju gospodinjstev ter na javnih in zasebnih investicijah. Po napovedih GZS se bo realna rast izvoza po lanskem več kot 13-odstotnem povečanju letos umirila na 5,5 odstotka, prihodnje leto pa na 3,5 odstotka. Umiril se bo tudi uvoz. Ugodne razmere na trgu dela naj bi se nadaljevale; registrirana stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 6,8 odstotka, prihodnje leto 6,2 odstotka.
Inflacija naj bi letos po pričakovanjih analitikov gospodarske zbornice dosegla vrh, na letni ravni naj bi znašala 5,2 odstotka. Nato naj bi se prihodnje leto umirila na povprečno tri odstotke. Pod dveodstotni inflacijski cilj Evropske centralne banke naj bi se v povprečju spustila v letu 2024.
Lani je sicer Slovenija zabeležila 8,1-odstotno rast. Proti koncu leta pa je močan odboj začel spodbujati rast cen, predvsem energentov, posledično pa so poskočile tudi cene hrane in drugih dobrin. Ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami so se podjetja soočila tudi z omejitvami pri dobavah in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Vsemu temu se je v zadnjem času pridružil še en dejavnik tveganja – vojna v Ukrajini.
