Za »prvi polčas« obračuna s Srbijo za vozovnico za SP 2023 na Poljskem in Švedskem je selektor Uroš Zorman izmed 22 igralcev, ki so bili na pripravah v Zrečah, izbral šestnajsterico. Zdravniško-fizioterapevtska služba je po poškodbi kolena za nastop usposobila prvega vratarja Klemna Ferlina, namesto poškodovanega krožnega napadalca Blaža Blagotinška (po sedmih letih igranja za Veszprem je podpisal triletno pogodbo s Flensburgom, ki začne veljati prihodnje leto) pa sta se na tem igralnem položaju znašla Matic Suholežnik in Miha Žvižej, ki je prvič po novembru 2016 zaigral v reprezentančnem dresu. Poleg poškodovanega Staša Skubeta – pregled z magnetno resonanco je pokazal lažjo poškodbo rame – so morali kot »tehnološki višek« med gledalce še vratarja Urh Kastelic in Miljan Vujović, srednji zunanji Domen Makuc, krožni napadalec Miha Kavčič in desni zunanji Tadej Kljun.
»Naš prvi cilj je seveda zmaga. Drugi pa, če bo možnost, s čim večjo razliko,« je pred obračunom držav s prostora nekdanje Jugoslavije svoje in reprezentančne želje predstavil selektor Uroš Zorman. Jubilejni, 25. medsebojni dvoboj (do sinoči po enajst zmag obeh reprezentanc in dva remija) se je začel z devetimi zaporednimi izenačenji od 1:1 do 9:9, v 18. minuti pa so si Srbi prvič priigrali dva gola prednosti (11:9). V domači obrambi je kapljalo in curljalo na vse strani, vratarja sta v prvem polčasu skupaj zbrala zgolj eno obrambo (Klemen Ferlin nobene, Jože Baznik eno), v napadu pa sta Borut Mačkovšek in Dean Bombač skupaj dosegla deset golov – vsak po pet – od skupno 16 slovenskih.
Goli na obeh straneh so tudi v nadaljevanju padali kot po tekočem traku, vendar jih je bilo v slovenski mreži precej več, posledično pa so si gostje v predzadnji minuti prvega polčasa priigrali kar pet golov naskoka (20:15). Srbski vratar Dejan Milosavljev je sicer v tem delu igre zbral samo pet obramb, toda od tega kar tri sedemmetrovke, v napadu pa je slovensko mrežo neusmiljeno rešetal dvojec iz portugalske Benfice, Petar Đordić (šest golov iz sedmih strelov) in Lazar Kukić (strel 4-3). O strelski premoči gostov dovolj pove že naslednji statistični podatek: Slovenija je imela v prvem polčasu 59-odstotno uspešnost pri strelih na gol, Srbi pa kar 83-odstotno, zato ni čudno, da so gostitelji v uvodnih 30 minutah prejeli neverjetnih 20 golov.
Ko so slovenski rokometaši po katastrofalni igri v obrambi in napadu po desetih minutah drugega polčasa zaostajali za rekordnih sedem golov (19:26), je koncert upravičenih žvižgov navijačev v Zlatorogu doživel vrhunec. Toda po Zormanovi minuti odmora je dirigentsko palico v svoje roke vzel odlični Blaž Janc in predvsem po zaslugi njegovih šestih golov med 41. in 55. minuto se je Slovenija počasi, vendar zanesljivo približevala nasprotnikom.
Kljub rdečemu kartonu – tretja zaporedna izključitev – enega od stebrov obrambe Ilije Abutovića je reprezentanca Srbije manj kot tri minute pred koncem spet povedla za pet (33:28). V predzadnji minuti so se Slovenci, ki na tekmi nikoli niso vodili več kot z golom prednosti, prvič v drugem polčasu približali na tri gole zaostanka (30:33). S takšno razliko odhajajo tudi na sobotni povratni dvoboj v Kragujevac, kjer jim gostitelji v boju za vozovnico za svetovno prvenstvo naslednje leto zagotovo pripravljajo pekel na igrišču in tribunah.