Ko so prireditelji predstavili traso letošnje dirke po Sloveniji, ste z zanimanjem pogledali proti zadnji, peti etapi s ciljem v Novem mestu. Letos bo namreč še vzpon na Trško goro, po vrtoglavem spustu z nje pa bo do Glavnega trga le še sedem kilometrov.
To bo ena od etap, ki so mi pisane na kožo. Bo bistveno drugačna od prejšnjih let, ko je bil zaključek v Novem mestu bolj pisan na kožo klasičnim sprinterjem. Tudi naša ekipa je lani zmagala s Philom Bauhausom, ko smo mu na pladnju prinesli tisto zmago, zdaj bo popolnoma drugače. Vzpon na Trško goro je tipičen, petminutni zelo strm vzpon, ki spominja na zaključek v San Remu, le da je tam klanec položnejši in ni tako zahteven. Tako da bo to mali San Remo, le da bo krajši, bodo pa noge najmanj tako težke, kot so bile tam.
Ali še v kateri od etap vidite svojo priložnost?
Glede na to, da je letošnja trasa slovenske dirke bolj razgibana kot v preteklih letih, saj bo le ena popolnoma po okusu sprinterjev, bo tudi več priložnosti zame. Morda že v tretji etapi, ko nas čaka zaključni vzpon na Celjski grad, kjer sem pred štirimi leti skoraj že zmagal, a skoraj še nikoli ni ujel zajca. Lani je Tadej Pogačar potegnil na vso moč na Svetino, ko pa gre on na vso moč, drugi nimamo možnosti. Če bo letos varčeval z močmi za zaključni vzpon na Veliko planino, ki bo dan pozneje, bomo drugi morda prišli do priložnosti, da ga prehitimo. Vseeno bo prvi favorit etape, ker je težka in tehnično zapletena v samem zaključku.
Se pravi, da je Pogačarja mogoče prehiteti le na enodnevnih dirkah, na etapnih pa ne?
Tadeja je mogoče premagati le v spustu, ker on ne sme toliko tvegati, saj mora zmagati na Touru. Ampak resno, na koncu bodo na dirki v ospredju pravi specialisti za vzpone, v prvi vrsti Pogačar, in ko se oni odločijo, da bodo šli na vso moč, recimo na Veliko planino, drugi nimamo veliko možnosti za končno zmago.
Konkurenca na dirki po Sloveniji je vsako leto večja. Zagotovo je to dodaten izziv tudi za slovenske kolesarje.
Da. Organizatorji opravljajo odlično delo, dirka je iz leta v leto močnejša, boljša, verjetno tudi zato, ker smo kolesarji in spremljevalne ekipe zadovoljni z njeno izvedbo. Termin je ugoden, trasa je zanimiva in je vedno bolj privlačna za vse kolesarje. V tem obdobju sta sicer še dirka po Švici in Kriterij Dauphine, ki sta oba iz svetovne serije, a je, vsaj zame, dirka po Sloveniji bolj mamljiva, če jo gledam z vidika priprav na Tour. Drugi ali pa morda kar prvi dodatni razlog je to, da je za vse slovenske kolesarje nastopati pred domačimi navijači dodaten izziv. Vzdušje na dirki je vsako leto boljše, takšnega nimata ne Švica ne Dauphine, čeprav sta na papirju večji dirki.
Že v nedeljo vas čaka še ena slovita klasika, Pariz–Roubaix, z znamenitimi kockami, prihodnji teden Liege–Bastogne–Liege. Na kateri imate več možnosti za vidnejšo uvrstitev?
Mislim, da na Pariz–Roubaix. Prvi cilj bo, da se do zaključka dirke skušam izogniti vsem padcem in defektom. In če mi to uspe, vem, da sem dovolj dobro pripravljen za dober rezultat. Kakšne posebne taktike, kako priti v ospredju do zaključka dirke, ni. Lahko le upaš, da se izogneš vsem pastem in da ne pade kdo pred tabo, predvsem pa, da ti zdrži kolo in da imaš čim manj okvar.
Ali pripravljate kakšno novo tehnično presenečenje za tekmece, kot je bilo na dirki Milano–San Remo s potopno sedežno oporo? V zadnjem času se govori o sistemu za uravnavanje tlaka v pnevmatikah.
Nekatere ekipe to že imajo, a me to ne zanima. Naš opremljevalec je Continental in njegova pnevmatika je ne glede na pritisk zelo hitra. Vsakdo pač izbere tisto, kar je zanj najudobnejše. Če veš, da je pnevmatika ne glede na pritisk v njej enako hitra, ni potrebe, da bi se s tem dodatno obremenjevali. Tudi zato, ker je to lahko še ena od stvari, ki se lahko pokvarijo, vemo pa, da je dirka Pariz–Roubaix zelo groba do kolesa in opreme, ker je že tako vse na robu zmogljivosti.
Zelo lep je pogled na lestvico mednarodne zveze UCI. Pogačar prvi, Roglič drugi, vi peti, med državami pa vodi Slovenija.
Mislim, da je to zelo dobro za slovenski šport, kajti večje promocije bi si težko želeli. Veselim se uspehov, ki jih dosegata Tadej in Primož, in upam, da tako tudi ostane. Vsekakor nam dajejo takšni uspehi dodatno samozavest, zagotovo bo to vplivalo na vse dirke, ki so pred nami, tudi za dirko po Sloveniji, čeprav bom formo načrtoval za Tour.
Dobro, do 1. julija, ko se bo začela, je še veliko časa. Lani ste na njej dobili dve etapi, ali ste si letos že označili etape, na katerih bi lahko zmagali?
Iskreno povedano, si etap sploh še nisem ogledal. Za to bo še čas, zdaj je bilo preveč drugih ciljev. Prvi bo že to nedeljo.
