Ker je stara navada železna srajca, nekaj pa pripomore tudi tradicija, se bodo ta konec tedna skuhale neverjetne količine jajc in šunke, pekla se bo potica in ribal hren. Značilno velikonočno namizno tihožitje je namreč sestavljeno iz pobarvanih trdo kuhanih jajc, jajčnega hrena, kuhane šunke, orehove potice in vina. Obstajajo sicer številne krajevne različice in odstopanja, ampak v povprečju našteto kar drži. V velikonočni ikonografiji pa se pojavlja še en obvezni igralec – zajec. Največkrat je naslikan poleg pisanic oziroma pirhov. Ti so po tradiciji rdeče barve, saj je beseda pirh sorodna z izrazom piros, ki po madžarsko pomeni rdečo barvo, po grško ogenj, pyrěti pa po češko pomeni pordeti. Zajec naj bi bil kot prispodoba germanske boginje Eastre tisti, ki znese velikonočno jajce. Iz imena Eastra pa izvirata easter in ostern, britansko in germansko ime za veliko noč. Od tod tudi easter hare in osterhase, kakor Angleži in Nemci imenujejo velikonočnega zajca, istega izvora pa je tudi ime znane madžarske plemiške družine Esterhazy. Zanimivo, da na velikonočnih mizah zajec niti ni pogost, najbrž zato, ker je zajčevina od nekdaj veljala za dietno, domala vegetarijansko meso (v nekaterih deželah severovzhodno od nas perutninsko, zajčje in podobno meso še dandanes dejansko velja za vegetarijansko). Za veliko noč pa je po navadi na mizi karseda bogata hrana, zato pretegnjena pusta žverca tam pač nima mesta.
Ampak tradicijo kaže tu in tam prikrojiti, sploh zdaj, ko je že pomlad. Praznike si lahko naredimo prehransko manj obremenilne in na mizo poleg mesnin, če brez njih res ne gre, postavimo jedi iz zelenjave in spomladanskih zelišč, denimo iz čemaža, divjih špargljev, kopriv ... Velika noč je namreč praznik pomladi, ko začne v naravi vse brsteti in poganjati. V nobenem primeru ne pozabimo na hren, ki si ga lahko privoščimo kar tako, sveže naribanega, odličen pa je tudi v omakah. Največkrat se pojavlja v smetanovi ali jabolčni omaki, na Koroškem pa je domala edina priznana hrenova omaka kruhov hren oziroma »hrenov zos«, ki se ga v vseh letnih časih obvezno postreže h kuhani govedini (iz juhe) in praženemu krompirju, torej ob nedeljskem kosilu. Če kruhovega hrena še ne poznate, vam zaupamo silno enostaven recept. Potrebujete le nekaj starega belega kruha ali žemelj, narežete ga na majhne kocke in prelijete s čisto govejo juho. Ko se kruh dodobra razmoči in nastane gosta omaka, na vse skupaj naribate večjo količino hrena in dobro premešate.
