»V mestu Mariupolj je 1026 pripadnikov 36. brigade ukrajinske mornarice prostovoljno odložilo orožje in se predalo,« je danes sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Kot je dodal, je med ujetniki 162 častnikov in 47 žensk. Po njegovih besedah naj bi se ukrajinski vojaki predali enotam ruske vojske in separatistom iz Donecka med spopadi v bližini metalurškega obrata.
Ukrajinski viri informacij o predaji ukrajinskih vojakov niso potrdili. Po besedah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča je nekaterim marincem, ujetim v tem metalurškem obratu, uspelo pobegniti in so se pridružili bataljonu Azov. Borcem nacionalističnega bataljona Azov, ki je zdaj del ukrajinskih oboroženih sil, je v zadnjih nekaj tednih uspelo ubraniti žepe obleganega mesta kljub pomanjkanju orožja.
Pred pričakovano večjo ofenzivo Moskve na vzhodu Ukrajine je sicer Konašenkov v svojem dnevnem poročilu o razmerah poročal tudi o novih raketnih napadih ruskih letal in vojaških ladij. Med drugim so ruske enote zadele dve veliki skladišči orožja. Kot je dejal, je bilo v Ukrajini uničenih 46 drugih vojaških ciljev, napadi pa se bodo nadaljevali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija nadaljuje napade na Mariupolj
Rusija, ki naj bi podcenjevala odpor ukrajinskih sil, se je medtem že v celoti umaknila z območja prestolnice Kijev in krepi navzočnost na vzhodu države, kjer naj bi pripravljala silovito ofenzivo za zavzetje regij Doneck in Lugansk. Glede na poročila in satelitske posnetke, ki jih navaja BBC, Rusija kopiči enote in opremo ob meji z Ukrajino, znotraj Ukrajine pa krepi operacije okrog mesta Izjum in pripravlja napade proti Slovjansku.
Ruska vojska nadaljuje obstreljevanje mesta Mariupolj in glede na navedbe ukrajinske vojske načrtuje ofenzivo na tamkajšnjo jeklarno Azovstal, kjer naj bi bili ukrajinski vojaki. . Mesto je od začetka marca tarča intenzivnega ruskega bombardiranja, ki se glede na današnje poročilo generalštaba ukrajinske vojske nadaljuje.
V bitki za Mariupolj je sedaj ena od osrednjih točk postala jeklarna Azovstal, napad na katero naj bi sedaj pripravljala ruska vojska. Obsežen industrijski kompleks namreč več tisoč ukrajinskih vojakov, ki ostajajo v obleganem mestu, uporablja kot eno od baz, poroča britanski BBC.
V začetku tedna so se pojavila tudi poročila, da naj bi Rusija območje jeklarne napadla s kemičnim orožjem, a te navedbe še niso bile potrjene. Da še ni povsem jasno, kakšno snov naj bi ruska stran nedavno uporabila nad mestom, je ponoči dejal tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki dodaja, da ni mogoče izvesti celovite preiskave.
Je pa od mednarodne skupnosti terjal ukrepe proti morebitni uporabi kemičnega orožja s strani Rusije. »Odzovite se preventivno! Kajti po uporabi orožja za množično uničevanje odziv ne bo spremenil ničesar več«, je dejal po poročanju britanskega BBC. Zatrdil je še, da so ruske sile od začetka invazije pred 48 dnevi utrpele nenadomestljive izgube.
Ukrajina prijela proruskega politika
Ukrajinske sile so medtem v torek poročale o zajetju vidnega proruskega poslanca in enega najbogatejših ljudi v Ukrajini Viktorja Medvedčuka, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za kontroverzno osebnost. Po začetku ruske invazije je pobegnil iz hišnega pripora, sedaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele.
Zelenski, ki je objavil njegovo fotografijo v ukrajinski uniformi in z rokami v lisicah, je danes ponudil njegovo zamenjavo za zajete ukrajinske vojake. »Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so sedaj v ruskem ujetništvu,« je dejal v video nagovoru, objavljenem na Telegramu.
V Ukrajini doslej zabeležili okrog 1900 ubitih civilistov
V Ukrajini po umiku ruskih sil z območja prestolnice Kijev že več dni odkrivajo trupla civilistov, ki so jih za seboj pustile odhajajoče ruske sile. »Število odkritih in pregledanih trupel civilistov je že preseglo 720,« je v torek zvečer sporočil načelnik lokalne policije Andrij Njebitov. Še 200 ljudi je pogrešanih.
Ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova je v nedeljo sicer omenila 1222 ubitih civilistov v regiji Kijev. Medtem so danes iz tožilstva sporočili še, da so ruski vojaki v vasi Pravdine na jugu Ukrajine v hiši ustrelili šest moških in eno žensko, nato pa stavbo razstrelili, da bi skrili dokaze.
V Ukrajini je zaradi vojne umrlo tudi precejšnje število otrok. »Z današnjim dnem je bilo v Ukrajini zaradi ruske agresije prizadetih več kot 540 otrok, 191 otrok je bilo ubitih, več kot 349 pa ranjenih,« je ukrajinsko generalno državno tožilstvo zapisalo na Telegramu.
Po podatkih Unicefa sta zaradi vojne morali svoje domove zapustiti dve tretjini ukrajinskih otrok. To je približno 2,8 milijona od skupno 7,5 milijona Ukrajincev, ki so mlajši od 18 let, vključno z notranje razseljenimi osebami in tistimi, ki so državo zapustili. Združeni narodi so od začetka ruske invazije na Ukrajino uradno našteli okoli 1900 ubitih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vendar pa do zdaj še niso uspeli zabeležiti vseh mrtvih.
Nova odkritja množičnih grobišč
Medtem konstantno prihajajo na dan tudi nova poročila o odkritjih trupel, pokopih in množičnih grobovih. V mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine so pokopali že približno 400 civilistov, je v torek sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. »Jame kopljejo s traktorjem, pokopani pa so sistematizirani v registru. V 48 dneh vojne smo pokopali približno 400 ljudi,« je dejal guverner, s čimer je imel v mislih civiliste, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v bližnjem mestu Lisičansk so po njegovih besedah mrtve »pokopavali v množičnih grobiščih«.
Smrtne žrtve pa seveda beležijo tudi na drugi strani. Oblasti v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro, ki se je večinoma izognilo spopadom, so v sredo sporočile, da so v tamkajšnjih mrtvašnicah shranjena trupla več kot 1500 ruskih vojakov. »V mrtvašnicah v Dnipru leži več kot 1500 mrtvih ruskih vojakov, trupel pa nihče noče pobrati,« je novinarjem povedal podžupan Dnipra Mihail Lisenko. Dodal je, da upa, da bodo »ruske matere lahko prišle po svoje sinove«.
Svet EU odobril dodatnih 500 milijonov evrov za vojaško pomoč Ukrajini
Evropska unija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in opreme, je danes sporočil Svet EU. Ključnega pomena je, da unija okrepi vojaško podporo Ukrajini, medtem ko se Rusija pripravlja na novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenila skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam. »Medtem ko se Rusija pripravlja na ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je ključnega pomena, da nadaljujemo in okrepimo našo vojaško podporo Ukrajini, da zaščitimo njeno ozemlje in prebivalstvo ter preprečimo nadaljnje trpljenje,« je opozoril Borrell ter poudaril, da bodo prihodnji tedni odločilni.
Sredstva bodo namenjena za financiranje osebne zaščitne opreme, kompletov prve pomoči in goriva ter orožja za obrambne namene, so sporočili s Sveta EU. Prvi paket vojaške pomoči v višini 500 milijonov evrov je bil odobren konec februarja, marca pa mu je sledil še drugi.
Sredstva za vojaško pomoč bo EU namenila iz lani vzpostavljenega evropskega mirovnega instrumenta, ki omogoča financiranje operativnih vojaških ali obrambnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi orožja. V tem skladu je okoli pet milijard evrov za obdobje do leta 2027.
Biden dejanja Rusije v Ukrajini označil za genocid
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek med obiskom Iowe dejal, da je ruska vojna proti Ukrajini genocid in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Na Bidnove izjave se je danes odzval Kremelj, ki jih je označil za »nesprejemljive«. »S tem se ne strinjamo in menimo, da so takšni poskusi izkrivljanja realnosti nesprejemljivi, še posebej ker prihajajo od predsednika ZDA, države, katere dejanja v novejši zgodovini so dobro znana,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je nemudoma pozdravil Bidnovo izjavo. Na twittterju je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski sicer že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, da storijo podobno.
Macron za previdnost pri izbiri besed
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes opozoril, da bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V pogovoru za francosko televizijo France 2 ni želel ponoviti Bidnovih obtožb, da Rusija izvaja genocid nad Ukrajinci.
»Rekel bi, da je Rusija enostransko sprožila najbolj brutalno vojno, da je zdaj ugotovljeno, da je vojne zločine zagrešila ruska vojska in da je zdaj treba najti odgovorne in jih postaviti pred sodišče"« je dejal Macron. »To, kar se dogaja, je noro, to je neverjetno brutalno,« je dodal. »A hkrati gledam na dejstva in se želim čim bolj potruditi, da bi še naprej lahko ustavili to vojno in obnovili mir. Nisem prepričan, da verbalna eskalacija temu služi,« je dejal Macron.
Velika Britanija uvaja nove sankcije proti Rusiji in proruskim separatistom
Velika Britanija pa je danes napovedala nove sankcije proti več Rusom in proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Britanska vlada je sporočila, da bo v sodelovanju z EU sankcionirala 178 ruskih separatistov v vzhodni Ukrajini, poleg tega pa še šest ruskih oligarhov in soprogo zunanjega ministra Sergeja Lavrova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Za to potezo smo se odločili po številnih poročilih iz prejšnjega tedna o barbarskih napadih na civiliste,« je v izjavi zapisalo britansko zunanje ministrstvo, pri čemer so po navedbah nemške tiskovne agencije dpa izpostavili zračni napad na železniško postajo v Kramatorsku.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss.je dejala, da bo najnovejši sveženj sankcij vključeval razširitev prepovedi uvoza ruskega blaga v Združeno kraljestvo, ki bo od četrtka naprej vključevala železo in jeklo. London je od začetka ruske vojaške ofenzive na Ukrajino sankcioniral že več kot 1400 posameznikov in podjetij, povezanih z Rusijo, vključno z več kot 100 ruskimi oligarhi in njihovimi družinskimi člani.
Unesco: V Ukrajini zaradi vojne poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti
V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije 24. februarja poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti, je danes sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).Zadnja ocena po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predstavlja skoraj podvojitev prejšnjih Unescovih številk, zaradi česar se še krepijo bojazni pred posledicami vojne na ukrajinsko kulturno dediščino.
»Za nekatere znamenitosti in spomenike bo potreben čas za obnovo, drugih verjetno sploh ne bo mogoče obnoviti,« je dejal direktor svetovne dediščine pri Unescu Lazare Eloundou Assomo. Hkrati je opozoril, da je kakršenkoli napad na stavbe z modrim Unescovim znakom, ki označuje kulturno dediščino, »kršitev mednarodnega prava in bi ga lahko obravnavali tudi kot vojni zločin«.
Med potrjeno poškodovanimi stavbami ni sicer nobene s seznama Unescove svetovne dediščine v Ukrajini, kamor sodijo katedrala Svete Sofije v ukrajinski prestolnici Kijev ter stavbe samostana Kijevsko-Pečerska lavra, ki so znane tudi kot Kijevski samostan v jamah.Je bilo pa v hudih spopadih poškodovano zgodovinsko središče ukrajinskega mesta Černigiv, ki je na poskusnem Unescovem seznamu.
