V preteklem tednu je bila med glavnimi protagonisti na odru globalnih kapitalskih trgov Lael Brainard, članica odbora guvernerjev Feda. Ob rekordno visokih stopnjah inflacije je izpostavila zavezanost centralne banke k znižanju stopnje inflacije z bolj agresivnim pristopom pri višanju obrestnih mer. Njena izjava je še toliko bolj odmevala, ker velja za pripadnico liberalnega tabora znotraj Feda, ki je bolj naklonjen nižjim obrestnim meram in manj restriktivni politiki. Najbolj burno so se odzvale tehnološke delnice, ki so najbolj občutljive za dvige obrestnih mer, saj je, merjeno v evrih, indeks Nasdaq teden zaključil skoraj 2,5 odstotka nižje. Prišlo je tudi do umikanja vlagateljev v bolj defenzivne sektorje, kot sta farmacija in osnovne potrošne dobrine, ki sta se v preteklem tednu odrezala nadpovprečno. Za evropske vlagatelje v S&P 500 je dodaten vir donosa predstavljala tudi apreciacija dolarja, ki je v preteklem tednu v primerjavi z evrom pridobil kar 1,45 odstotka, kar je pripomoglo k zeleno obarvanemu zaključku tedna za ameriški indeks, merjen v evrih.
Pričakovanja o bolj naglem zaostrovanju politike obrestnih mer so se prenesla tudi na obvezniške trge. Donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico je bila še v začetku tedna nižja od donosnosti dveletne državne obveznice, kar je zgodovinsko gledano eden izmed indikatorjev bližajoče se gospodarske »zime«. Na krilih izjave Brainardove se je razmerje obrnilo in donosnost 10-letne obveznice je teden zaključila skoraj 19 bazičnih točk višje od donosnosti na dveletno obveznico. Na drugi strani Atlantika so začetek tedna zaznamovale krute podrobnosti o poboju ukrajinskih civilistov v mestu Buča. V luči teh dogodkov je EU napovedala nov val sankcij, ki vključuje tudi prepoved uvoza ruskega premoga, kar bo začelo veljati avgusta. Po objavi so si evropski delniški trgi v petek opomogli, saj nove sankcije niso posegle v uvoz nafte in plina iz Rusije, kar bi ob visoki energetski odvisnosti od ruskih dobav predstavljalo velik izziv za evropsko gospodarstvo. Medtem ko se na evropskih tleh zdi, da se razmere, povezane s pandemijo, umirjajo, se Kitajska upogiba pod težo naraščajočega števila okuženih s covidom-19. Državne oblasti so že uvedle tako imenovane lockdowne, kar bi lahko povzročilo dodatne motnje v oskrbovalnih verigah in prililo dodatnega olja na inflacijski ogenj. Tudi na Japonskem se oblasti soočajo z naraščajočim številom okuženih. Dodatno težavo za japonsko gospodarstvo predstavlja depreciacija jena, ki ob povišani ceni surovin povzroča preglavice japonskim proizvajalcem. Valuta samurajev je v zadnjem mesecu izgubila kar 7,21 odstotka vrednosti v primerjavi z dolarjem.
