Drugi kolesar na svetovni kolesarski lestvici Primož Roglič je na dirki po Baskiji še enkrat več pokazal vso svojo športno veličino. Potem ko je zmagal na uvodnem kronometru in nato še tri zahtevne etape preživel v majici vodilnega, je bil v petek brez moči, da bi se podal v dir za najhujšimi izzivalci. Zaostal je dobro minuto in jasno je bilo, da z novo, skupno že tretjo zmago na severu Španije ne bo nič. »Enostavno nisem imel nog, da bi sledil najboljšim,« je v cilju s sklonjeno glavo in v svojem slogu dejal Kisovčan.
Martinez znova izkoristil težave Rogliča
Kolesarje je čakala še kraljeva etapa s kar sedmimi kategoriziranimi vzponi. Nekdanji smučarski skakalec se je kljub petkovemu razočaranju odločno podal v etapo in še enkrat več potrdil, da gre za izjemnega športnika. Brez večjih težav se je prelevil v vlogo superpomočnika moštvenega kolega Jonasa Vingegaarda, s katerim sta dokazala, da se izjemno dobro ujameta in bosta tako močna aduta nizozemske ekipe na glavnem cilju sezone, dirki po Franciji. »V danem trenutku je bil to moj maksimum, a bil bi veliko bolj zadovoljen, če bi bil višje,« je v soboto po koncu dirke, ki jo je končal na skupnem osmem mestu, razlagal Roglič, ki pa je nato vseeno pomiril svoje navijače in navedel razlog za »zgolj« osmo mesto. »Že pred dirko se nisem počutil najbolje, stanje pa se v tem tednu ni izboljšalo. Boli me mišica za kolenom in vsak obrat na kolesu je bil težaven,« se je morda celo prvič v karieri malce izgovarjal na poškodbo. Poškodba bo morda vplivala tudi na nadaljnji potek Rogličeve sezone. 32-letnik bi sicer še v aprilu moral tekmovati na valonski puščici in spomeniku Liege–Bastogne–Liege, a ima po novem v prvem planu rehabilitacijo.
Težave Slovenca je še drugič, za svojo drugo zmago na etapnih dirkah, izkoristil Kolumbijec Daniel Felipe Martinez. 25-letni kolesar Ineosa je svojo prvo zmago slavil pred dvema letoma na kriteriju Dauphine (takrat še v dresu ekipe EF), ko je vodilni Roglič po padcu odstopil pred zadnjo etapo. Tokrat je v zadnji kraljevi etapi izničil dve sekundi zaostanka za Remcom Evenepoelom (Quick-Step), do skupne zmage pa je prišel s četrtim mestom na etapi. Kraljevo etapo je dobil domači kolesar Ion Izagirre (Cofidis). Dosežek Kolumbijca ima izjemen pomen za britansko ekipo, saj je nekoč nepremagljiva ekipa do skupne zmage na etapnih dirkah, na katerih sta nastopila Roglič ali Tadej Pogačar, prišla prvič po letu 2018.
Po Baskiji sta dirkala še dva Slovenca, Jan Polanc (UAE Emirates) in Domen Novak (Bahrain-Victorious), ki sta s svojim nastopom v vlogi pomočnikov lahko zelo zadovoljna. Polanc se je večkrat pokazal v ospredju in je vlekel glavnino, poskušal je tudi z begom. Na koncu je na kraljevi etapi odstopil. Novak pa je iz dneva v dan kolesaril bolje in je bil dolgo zraven tudi v petek, ko je do etapne zmage prišel kapetan ekipe Pello Bilbao. Novak je dirko sklenil na skupnem 43. mestu.
Zaradi volitev v Franciji včeraj na sporedu Amstel Gold Race
Le dan po koncu Itzulie je bila na sporedu nova dirka svetovne serije. To pa ni bil sloviti spomenik po francoskih kockah Pariz–Roubaix, kot je običajno za drugo aprilsko nedeljo. Zaradi predsedniških volitev v Franciji je prišlo do spremembe na koledarju kolesarskih dirk, včeraj pa je bila tako na sporedu največja enodnevna dirka na Nizozemskem Amstel Gold Race. Severni pekel bo na sporedu prihodnjo nedeljo.
Nizozemska klasika po pomembnosti velja za največjo po petih spomenikih in vedno privabi številne vrhunske kolesarje. Konkurenca je bila močna tudi letos, na visoka mesta pa so merili tudi Matej Mohorič, Jan Tratnik (oba Bahrain-Victorious) in Luka Mezgec (BikeExchange). Slovenci pa po 254 kilometrih dirkanja niso bili v pozicijah za mesta pri vrhu. Najboljši je bil Tratnik na 12. mestu.
Še drugo leto zapored je zmagovalca odločil fotofiniš, ko sta se za zmago udarila dva kolesarja. Lani je imel več sreče Wout van Aert, ki je premagal Thomasa Pidcocka, tokrat je bila sreča na kožo pisana Michaelu Kwitakowskemu, ki je poskrbel za popoln konec tedna ekipe Ineos Grenadiers. Poljak se je v sprintu pomeril s Francozom Benoitom Cosnefroyjem, ki se je v cilju že veselil zmage, Poljak pa je razočarano sklonil glavo. Po nekaj minutah čakanja pa se je veselje iz ekipe AG2R spremenilo v žalost, pri Ineosu pa so se slišali kriki navdušenja. x
