Vretenaste školjke lahko zrastejo tudi več kot meter v dolžino. Morski polž z značilnim rdečeoranžnim telesom, ki spominja na prometni stožec, je ena najprivlačnejših morskih vrst na plažah jugovzhoda ZDA. A nekoč so bile še veliko večje kot danes. Zgodovinske fotografije prikazujejo turiste, ki iz morja vlečejo školjke, velike kot pol otroka. Danes so manjše in ta pojav so raziskovalci vzeli pod drobnogled.
Leta 2020 v zalivu le še 67 školjk
Znanstveniki so z različnimi metodami želeli raziskati življenjsko dobo teh živali. Zaradi velikosti so nekateri znanstveniki domnevali, da bi plenilski polži lahko živeli pol stoletja ali več, pri čemer so samice izločale v morje na tisoče novih drobnih školjk. Nova raziskava pa kaže, da ni tako. »Dejanska življenjska doba je od sedem do deset let,« je dejal Gregory S. Herbert, morski ekolog z južnofloridske univerze. Raziskave kažejo, da se samice drstijo pozno v življenju, pa še to je vprašanje, ali se sploh vse.
Že prejšnje raziskave so pokazale, da so se školjke v desetletjih zmanjšale, prav tako tudi druge morske živali, ki živijo v bližini močno poseljenih obal. Njihov habitat, blatne ravnice in morske trave, se krči, v Mehiškem zalivu pa se zaradi podnebnih sprememb tudi segreva voda, kar po oceni znanstvenikov še dodatno vpliva na živali. Ne gre prezreti niti njihovega pretiranega nabiranja. Če so še leta 1996 na Floridi našteli kar 14.511 konjskih školjk, so jih leta 2000 samo še 6124. Leta 2015 jih je bilo v zalivu 1461, leta 2020 žal le še 67.
Iskanje novih podatkov
Za oceno starosti in reproduktivne zrelosti je Herbertova ekipa analizirala kemične izotope v velikih konjskih školjkah iz muzejskih zbirk. Morski mehkužci uporabljajo kalcijev karbonat iz okoliškega morja za gradnjo lupine, ki postane kemični dnevnik njegovega življenja in okolja. Zato znanstveniki pri školjkah prepolovijo lupino, da na prerezu preberejo tanke sive pasove, ki označujejo čas, podobno kot pri letnicah v drevesnih deblih.
Morski polži pa se gradijo v spirali, zaradi česar je nemogoče razrezati lupino na način, ki razkriva vse pasove. Zato je Herbertova ekipa uporabila drobne nastavke za vrtanje v školjke, zmlet fini prah pa uporabila za merjenje relativne teže kisikovih in ogljikovih izotopov. Tako je analiza izotopov kisika, ki spremlja temperaturne spremembe v toplih in hladnih sezonah, znanstvenikom omogočila določiti staranje školjk. Izotopi ogljika, na katere močno vpliva fiziologija živali, zlasti reprodukcija, pa so jih pripeljali do sklepa, kdaj so se samice prvič drstile. Šestdeset centimetrov veliko školjko iz nacionalnega muzeja so vzeli pod drobnogled in ugotovili, da je bila stara kvečjemu 16 let.
Nenavadna školjka vredna tudi več sto evrov
V pradavnini so ljudje, ki so živeli na obali, konjske školjke tudi jedli, po besedah okoljske arheologinje Karen J. Walker pa so njen trd notranji steber uporabljali za podvodni ribolov. V preteklosti so imele gigantske školjke veliko večji razpon, kaže Herbertova raziskava, ki je primerjala lokacije mrtvih školjk v Mehiškem zalivu z živimi živalmi v njihovih habitatih danes. »Zmanjševanje njihovega obsega bi lahko pomenilo, da postajajo vse redkejše ali da so nekatere populacije že izumrle,« pravi Herbert. Znanstveniki so izpostavili tudi množično zbiranje školjk sredi 20. stoletja. Leta 1966 si se lahko brezplačno udeležil razstave, če si s seboj prinesel školjko, večjo od pol metra. Mnogi so jo.
Rastoča okoljska zavest v zadnjih desetletjih je školjkam naklonjena, saj ozaveščeni obiskovalci plaž puščajo žive školjke na obali. Nekaj lokalnih oblasti na Floridi, odličen primer je otok Sanibel, je prepovedalo ali omejilo nabiranje živih školjk. Toda vzdolž večjega dela obale se konjske školjke še vedno intenzivno nabirajo za akvarijski trg ali trgovine z zanimivostmi. Taka školjka lahko nabiralcu prinese tudi sto dolarjev ali več.
