Kakšni so rezultati dve leti trajajočega projekta? Kako pospešujete razvojno moč regije?
Projekt je bil izveden v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija in sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V prvem projektnem obdobju so ustanovni partnerji ustvarili bazo znanja ASAM ter oblikovali in vzpostavili organizacijsko strukturo projekta. Hkrati je bil analiziran regionalni ekosistem AM-tehnologij, relevantnih za projekt ASAM. Pri tem so bili nekateri akterji povabljeni v omrežje ASAM, da bi povečali njegovo kritično maso. Povezali smo nekaj ključnih organizacij, ki so fizično blizu, a se do sedaj niso dobro poznale. Z delovanjem konzorcija nam je uspelo prikazati, da zmoremo skupaj narediti mnogo več kot vsak zase. Rezultati so vzpodbudni tako s stališča napredka pri aplikacijski tehnologiji, ki smo ga s partnerji dosegli, kot tudi s stališča vzpostavitve novih poslovnih povezav.
V nadaljevanju smo tehnične kompetence predstavili z demonstracijskim projektom. Slovenski partnerji so kompetentni za aplikacije v elektroniki, avstrijski partnerji pa za aplikacije v medicini in širši uporabi.
Projekt je bil osredotočen na tako imenovane posebne aplikacijske tehnologije (AM). Kaj natančno je to, kako razširjena je ta tehnologija, kaj se z njeno pomočjo izdeluje, katera podjetja jo uporabljajo in katere so njene prednosti?
Aditivna proizvodnja (angl. additive manufacturing – AM) je tehnologija za izdelovanje tridimenzionalnih (3D) predmetov z dodajanjem materialov, običajno v plasteh. Za to se uporabljajo različni materiali in postopki. Najbolj razširjen postopek je 3D-tiskanje z uporabo digitalnih tehnologij. Aditivna proizvodnja se je kot pojem prvič pojavila leta 1987. V začetku 21. stoletja se je začela uporabljati v komercialne namene, predvsem za hitro izdelovanje prototipov. Sedaj je AM-tehnologija prisotna v skoraj vseh dejavnostih. Obeta zelo veliko, kar smo v sklopu projekta tudi demonstrirali. Uporabna je v vseh industrijskih panogah, predvsem pa v tistih, ki zahtevajo natančno izdelane sestavne dele sistemov, ki jih s standardnimi procesi težko izvedemo (mikroelektronika, medicina itd.). Tu se razvoj tehnologije nadaljuje na področjih, kjer se zahtevajo geometrijska natančnost, hkratna uporaba različnih materialov … Še naprej bomo raziskovali nove možnosti, s tem namenom smo ustanovili poslovni klub.
Kaj potrebujemo za učinkovito omrežje za izobraževanje in hitrejšo izdelavo prototipov?
Za pospešeno skupno napredovanje je potrebno predkonkurenčno povezovanje vseh, ki so v to vpleteni. Opažamo, da je Slovenija sicer dovolj razvita v tem smislu, niso pa bili še vzpostavljeni primerna infrastruktura in ustrezni industrijski postopki, ki smo jih zdaj zagnali s projektom ASAM. Za sam program ASAM je največja grožnja »dolina smrti« med akademsko in podjetniško sfero. Prehod iz akademskega v industrijski svet je zahteven, predvsem zaradi pomanjkanja kadra in financiranja prehoda. Potrebujemo razpoložljivo opremo, ljudi, ki so izšolani za upravljanje te opreme, in ljudi, ki vedo za vso opremo, ki je na razpolago, ter njene zmožnosti.
Ustvarili ste mrežo za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki si sama ne bi mogla privoščiti drage opreme in potem ugotoviti, da ta ni prava. Kako deluje mreža, kdo lahko v njej sodeluje?
V mreži so dobrodošli vsi, tako tisti, ki so pripravljeni prispevati k razvoju, kot tisti, ki potrebujejo zahtevnejše storitve. Kdor želi postati partner, mora izkazati ustrezne kompetence in znanje na področju AM-tehnologije. Popolni novinci se lahko ustrezno izobrazijo in pridobijo ključno znanje za nadaljnji razvoj v lastnem podjetju.
Omenjate tudi zemljevid znanja, ki omogoča preizkušanje v realnih in virtualnih laboratorijih ter tako malim podjetjem olajša odločanje glede uporabe dodajalnih tehnologij. Že deluje?
Da, vzpostavljeni laboratoriji, tako realni kot virtualni, že delujejo. To so trije resnični laboratoriji za tehnične storitve in izobraževanje ter virtualni laboratorij kot orodje za delo na daljavo.
