Sezono ste končali z obema domačima lovorikama, šestim mestom po rednem delu lige ICEHL in izpadu v sedmi tekmi četrtfinala končnice. Ali ste presegli svoja pričakovanja pred začetkom sezone?
Pred sezono sem si želel le, da bi dobro delali iz dneva v dan, kar smo in zato smo bili na koncu tudi nagrajeni. V obeh domačih tekmovanjih smo naredili to, kar se je od nas pričakovalo, vendar ni bilo tako lahko, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je bilo v to vloženo veliko dela. Zagotovo smo bili doma najboljša ekipa, kar smo potrdili že na polfinalnih tekmah z Jeseničani. Kar se tiče lige ICEHL, je bilo pred sezono veliko skeptikov in tudi negativizma, ki bo žal vedno obstajal, vendar smo z igrami in rezultati dokazali, da vanjo sodimo. Naredili smo uspešno zgodbo, čeprav me še vedno boli sedma četrtfinalna tekma v Beljaku, toda morda bi bilo za prvo sezono le preveč, če bi že takoj igrali v polfinalu.
Kaj je tisto, kar vas je v letošnji sezoni najbolj navdušilo?
Veliko stvari je bilo. V prvi vrsti odnos do dela, treningov, pripravljenost žrtvovati se za ekipo in na koncu se je pokazalo, da so igralci tudi veliki ljudje. Zadovoljen sem tudi s tem, kako so fantje zdržali pritisk javnosti, ki je bil, kot sem omenil, na začetku negativen, vendar se na to niso ozirali. Zdaj imamo letvico visoko postavljeno, zato bo treba krepko zavihati rokave. Od fantov pričakujem, da bodo v prihodnji sezoni še boljši, čaka nas veliko dela, veliko težkih odločitev, ker bo treba sestaviti ekipo in spet slediti delu.
Eden večjih dosežkov vaše ekipe je verjetno tudi to, da ste prebudili hokejsko Ljubljano?
To je zagotovo ena od večjih zmag. Če vemo, da leto in pol ni bilo gledalcev in še potem, ko so se lahko vrnili, je bilo na tribunah lahko dolgo le po 750 gledalcev, so bile na koncu tribune že lepo polne. Že podatek, da je bilo na tekmi s Triglavom, kjer je običajno 200, 300 ljudi, dva tisoč gledalcev, pove veliko. Navijači očitno cenijo delo, cenijo borbo, tako da smo bili z njihove strani nagrajeni tudi ob rezultatsko neuspešnih večerih. In to velikokrat igralcem še več pomeni kot evforija ob zmagah. Navijačem kapo dol!
Pred tekmo s Triglavom smo vprašali predsednika Miho Butaro, ali se v klubu že pogovarjate z igralci, kdo bo ostal tudi v prihodnji sezoni in kdo ne? Dejal je, da je to v vaših rokah?
Pred nami je veliko zahtevnih odločitev in pri tem bi kar končal.
Pa vseeno, ali bo SŽ Olimpija tudi v prihodnji sezoni v glavnem temeljila na domačih igralcih?
Sam si to zelo želim, je pa to odvisno od proračuna kluba in denarja, ki ga bodo zase zahtevali igralci. Morate se zavedati, da so bili tujci v letošnji sezoni cenejših od domačih igralcev in če bodo šle cene Slovencev toliko navzgor, da jih ne bomo mogli plačati, bo žal več tujcev. Je pa že zdaj jasno, da bomo za Guillaumeja Leclerca težko našli zamenjavo, ampak kakorkoli že, moramo biti boljši in naredili bomo vse, da tudi bomo. Nas pa čaka veliko dela. Zame osebno je ta del sezone najtežji. Veliko ur je treba vložiti v to, toda to je del posla. Upam, da bomo zadeli z vsem, kar se bomo dogovorili.
Se pravi, da bo SŽ Olimpija še boljša, kot je bila letos?
Da, upam. Ali bolje rečeno, ne upam, vem, da bo boljša.
Predsednik Butara je omenil tudi sodelovanje med SŽ Olimpijo in Slavijo junior, ki naj bi v prihodnji sezoni igrala v alpski ligi. Ena od želja je, da bi iz tujine vrnili nadarjene mlade igralce, ki bi jim bila alpska liga odskočna deska za ligo ICEHL.
S predsednikom se o tem pogovarjava že nekaj časa in srčno si želim, da bi do tega prišlo, ker nam bo vsem skupaj veliko lažje. Želja je, da bi pripeljali nekatere mlade igralce, ki so trenutno v tujini, vendar ne samo njih, niso pa še na tej ravni, da bi že lahko igrali v ligi ICEHL. Osebno mislim, da bi morala biti Slavija junior razvojni klub, o čemer se moramo seveda dogovoriti z vodstvom zaloške ekipe. Seveda bo treba doreči veliko zadev, vzpostaviti sistem dela in način igranja. Ker poznam te ljudi, vem da gre za pametne hokejske delavce, in če se bomo znali dogovoriti, bo za vse to dobra zadeva.
