Paula Hawkins: Ogenj, ki že dolgo tli (Didakta, 2021)

Nekdanja novinarka Paula Hawkins, ki se je med velike pisatelje psiholoških kriminalk izstrelila z uspešnico Dekle na vlaku, po kateri je bil posnet tudi film, v svoji najnovejši knjigi bralca najprej sooči z brutalnim umorom mladega moškega. Je umor zakrivila čustveno razrvana ljubimka? Morda skrivnostna sorodnica ali zvedava soseda? Knjiga, ki se začne s koncem, postopno razgalja skrivnosti vseh vpletenih in razkriva, da stvari nikoli niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled.

Burhan Sönmez: Istanbul Istanbul (Cankarjeva založba, 2021)

Istanbul Istanbul je prvo v slovenščino prevedeno delo Burhana Sönmeza, ki je poleg rojakov Orhana Pamuka in Elif Shafak eden večkrat nagrajenih turških avtorjev. Pisatelj turško-kurdskega rodu v slogu Dekamerona skozi pripovedi štirih političnih zapornikov, ki so deset dni zaprti v podzemni celici pod mogočnim mestom, slika podobe Carigrada, kakršen je nekoč bil in kakršen je dandanes, obenem pa ponuja iztočnice za premislek o resničnosti, preteklosti, sedanjosti in spominih. 

Zora del Buono: Maršalinja (Beletrina, 2022)

V romanu Maršalinja sledimo življenjski zgodbi pisateljičine babice, v Bovcu rojene Slovenke, ki je kot otrok preživela grozote prve svetovne vojne, nato pa po poroki z aristokratskim italijanskim zdravnikom doživela hiter družbeni vzpon. Skupaj z možem sta se kot zagrizena komunista in vidna aktivista odločno borila proti Mussolinijevemu fašizmu. V romanu, ki je prikaz turbulentnega 20. stoletja, nastopajo tudi Tito, Togliatti in Gramsci. Der Spiegel je delo označil za »roman stoletja«. 

Eva Menasse: Živali za nadaljevalce (LUD Literatura, 2021)

Kot nekdanja novinarka v redakciji kronike ima avstrijska pisateljica z nemškim državljanstvom Eva Menasse izostren čut za nenavadne in absurdne zgodbe, kar je prišlo do izraza tudi v njenem najnovejšem delu. Živali za nadaljevalce je zbirka osmih kratkih zgodb s sicer zelo resnimi temami, kot so vojna, travma, migracije, posledice holokavsta in minljivost, ki pa jih je pisateljica začinila s kratkimi izseki iz živalskega sveta, ob katerih se ponujajo vzporednice s človeškim delovanjem. 

Barry Jonsberg: Ujemi me, če padem (Miš založba, 2021)

Ujemi me, če padem je na prvi pogled običajen roman o dinamiki v privilegirani avstralski družini. Ko sta se trinajstletna enojajčna dvojčka prisiljena soočiti s posledicami nesreče, po kateri eden od njiju nikoli več ne bo enak, se izkaže, da se pripoved dogaja v bližnji prihodnosti, kjer življenja krojijo dramatične podnebne spremembe in napredna računalniška tehnologija. Nekdanji univerzitetni predavatelj in psiholog Barry Jonsberg je za svoje mladinske romane prejel več nagrad.