Poezija Kristine Kočan terja svojsko izurjenost v večopravilnosti ali pa raje sprijaznitev, da nas bo dobesedno metala iz enodimenzionalnega tira. Tudi v četrti pesniški zbirki namreč pomembno oblikovno-vsebinsko težo pesmi nosijo verzni prestopi, pri čemer neredko prihaja do dvojne vezljivosti, ki ustvarja občutek, da beremo več pesmi (resnic) v eni. Interpretacija torej ni odvisna le od tega, ali bomo bolj pozorni na pesemsko podobje ali melodiko (obe plati nosita enako težo), temveč tudi od tega, kateri pomenski niti bomo sledili, kateri čut (sliko) izostrili. Kljub plastenju pesmi nimajo težnje po razpadanju, v tihem trenju ali nežnem dotikanju tesno skupaj rojijo različne (vzporedne) resničnosti.
Kristina Kočan: Selišča
Pesniški način torej nikakor ni nov, (p)ostaja zaščitni znak tega izvirnega opusa, a vendarle se zdi, da je tokrat najbolj (in dokončno) ubran s siceršnjim pesemski...
V eksploziji, ki je odjeknila v obratu za proizvodnjo streliva in raket v turški prestolnici Ankara, je bilo ubitih pet delavcev, je danes sporočilo...
Danes in jutri bo zaradi verskega praznika v sosednjih državah pri nas v znamenju večjih zastojev na primorski, dolenjski in gorenjski avtocesti, na...
V Termah Čatež je potekal Dan nordijske hoje, ki ga je pripravil Nedeljski dnevnik v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije. Udeleženci, ki so lahko...
