Za kolesarja je dojemanje narave in okolice precej drugačno kot za pohodnika, a kljub temu tudi krožna turnokolesarska pot po Julijskih Alpah – Juliana Bike ponuja podobne razglede in poglede na življenje v Julijcih, kot jih doživljajo pohodniki na pohodniški poti Juliana Trail. Označena turnokolesarska pot Juliana Bike povezuje vasi, kraje, doline, prelaze in planote ter poteka po cestah, kolesarskih stezah, gozdnih in kmetijskih poteh ter kolovozih. Skupna dolžina poti z 8500 višinskimi metri je 290 kilometrov, razdeljena je na sedem etap s povprečno dolžino 40 kilometrov.
PZS prispevala k urejanju planinskih poti
Da so se pri Planinski zvezi Slovenije odločili pristopiti k tovrstnemu izzivu, je bilo po besedah Atile Armentana, načelnika komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije, nujno potrebno. »Vedno več je planincev, ki se podajo v hribe s kolesom. Ta trend zadnja leta močno narašča. Praktično je bilo povpraševanje po gorskih kolesih v zadnjih dveh letih večje, kot je trenutna ponudba,« je povedal, potem ko so na letošnjem sejmu Alpe-Adria prejeli nagrado jakob, in dodal, da je bila že leta 2007 v okviru PZS ustanovljena komisija za turno kolesarstvo. »K razvoju dejavnosti smo s svojim delom prispevali k urejanju planinskih poti, primernih za turno kolesarstvo, usposabljanju turnokolesarskih vodnikov in preko njihovega delovanja v društvih in tudi poklicno kot vodnikov za domače in tuje turistične agencije k pravilnemu turnemu kolesarstvu.«
Ko so se pred leti v Sloveniji začeli tržiti produkti za aktivnosti na prostem, je bila država v primerjavi s sosednjimi bolj razvitimi državami, kot sta Italija in Avstrija, v precejšnem zaostanku. Ker se prej ni nihče s tem sistematično ukvarjal, temveč so ponudniki le ponujali izlete brez ustrezno urejene infrastrukture, je bila storitev temu primerno na nižji ravni in velikokrat na škodo lokalne skupnosti. »Na omejenih območjih so posamezniki sicer poskušali razvijati dejavnost z organiziranjem in ponujanjem izletov ter označevanjem in urejanjem stez, vendar je bil zaradi relativno zapletene zakonodaje ta razvoj prepuščen stihiji,« je razložil Armentano in poudaril, da če se destinacija želi ukvarjati s turizmom na prostem in biti drugačna, tržno zanimiva ter privabiti določene goste, mora najprej imeti vzpostavljeno potrebno infrastrukturo.
Dobro utečena Skupnost Julijskih Alp
Na Gorenjskem in severnem Primorskem že nekaj časa zelo dobro deluje Skupnost Julijskih Alp, ki povezuje trinajst občin, od Goriških brd do Radovljice, Kranjske Gore in vse vmes. Kot pravi sogovornik, gre za skupnost lokalnih turističnih organizacij, ki je že pred leti prepoznala prednost Slovenije kot zelene destinacije in s tem zanimive za aktivni turizem. »Z namenom oblikovanja primerne infrastrukture za razvoj zelenega aktivnega turizma so predstavniki skupnosti vzpostavili kontakt s PZS in zelo hitro smo se dogovorili za konkretno sodelovanje. Na pobudo Skupnosti JA je bila najprej vzpostavljena pohodniška pot Juliana Trail, takoj za njo smo se skupaj lotili določitve in označitve trase Juliana Bike, poti, namenjene turnim kolesarjem, ki obkroži Julijske Alpe,« je povedal sogovornik in omenil, da je Juliana Bike del Slovenske turnokolesarske poti (STKP), ki je bila uradno odprta leta 2016.
Tako Juliana Bike v 90 odstotkih še vedno ostaja slovenska turnokolesarska pot, le odsek od vrha Ravni preko Podbrda do Petrovega Brda je bil dodatno trasiran. »Pomembno je, da Juliana Bike s prilagoditvijo za turistične ponudnike ne izgublja planinskega značaja, saj so v njeno vzdrževanje aktivno vključeni tudi lokalna planinska društva in markacisti,« pove sogovornik in doda, da so poti označene s svetlo modrimi smernimi tablami, pri čemer sta dve vrsti označb. »Usmerjevalne table, ki vsebujejo podatke o smeri in razdalji do naslednje destinacije, in manjše puščice, ki kažejo pravilno smer v križiščih ali pri odcepih,« razloži Armentano in doda, da so pri označevanju uporabili tudi turnokolesarsko markacijo, ki je znotraj bela, okoli svetlo modra. »V primeru, ko Juliana Bike poteka po markirani planinski poti, je pot označena z belo-rdečo Knafelčevo markacijo, pod njo pa je dodana modra črta. Moramo pa se zavedati, da je Juliana Bike v osnovi planinska pot, vedno bolj pa se tudi uveljavlja stališče, da se označitve poti prenašajo v digitalno obliko.« x
Digitalna platforma Julijana Bike
Opis celotne trase Juliana Bike s podrobnostmi je dosegljiv na platformi Outdooractive kot tudi na platformah maPZS in PlanGIS Planinske zveze Slovenije, ki delujejo tako na osebnih računalnikih kot tudi na pametnih telefonih. »A tako kot pohodnike tudi turne kolesarje ozaveščamo, da je treba s seboj vedno imeti tudi planinski zemljevid območja, kamor se odpravljamo. Potovanje z digitalnimi pripomočki se je zelo spremenilo, vendar moramo sedaj upoštevati tudi druge okoliščine, kot je slab signal (ovira pri nalaganju zemljevidov) ali večja poraba baterije (rezervni polnilnik mobilnika),« svetuje Atila Armentano.