Inverzna krivulja obveznic nakazuje na stagflacijo. Kot kaže, se bo gospodarska rast v Evropi upočasnila hitreje kot v ZDA. Obveznice kažejo na močan dvig obrestnih mer v ZDA in na postopno dvigovanje v Evropi. Časi poceni financiranja so očitno za nami. Dvignila se bo tudi zahtevana dividendna donosnost delnic. Videti je, da bo v naslednjih mesecih nižanje inflacije z orodji denarne politike zahtevna naloga centralnih bankirjev. Vlagatelji v delnice bodo še posebej pozorni na višje stroške financiranja poslovanja družb, pa tudi na uspešnost družb, da vse dražje poslovanje prenesejo v končne cene svojih izdelkov.
Centralni bankirji v boju z inflacijo
Prejšnji teden je bil objavljen podatek, da je inflacija v Evropi dosegla 7,5 odstotka. Največ so k njeni rasti prispevale cene energentov, ki so se v zadnjem letu v povprečju podražili za 12,5 odstotka. V ZDA znaša zadnji podatek o letni inflaciji 7,9 odstotka. Vsak dan na naftnem trgu povpraševanje presega ponudbo za kakšnih 2 milijona sodčkov nafte. Inflacijo generirata vse dražja hrana ter presežno povpraševanje nad ponudbo v storitvenih sektorjih. Kako se bodo odzvale centralne banke? FED je dvignil ključno obrestno mero z 0,25 na 0,5 odstotka, naslednji dvig pa bi lahko bil celo za 0,5 odstotka, sledilo naj bi do osem dvigov po 0,25 odstotka. Lahko se zgodi, da bomo konec leta videli v ZDA ključno obrestno mero med 2,5 in 3 odstotki. Donos triletne ameriške obveznice se giblje okoli 2,6 odstotka, desetletne pa okoli 2,3. Donos dveletne nemške obveznice se giblje okoli negativne ničle, medtem ko znaša zahtevana donosnost desetletne več kot 0,5 odstotka. ECB razmišlja o dveh dvigih obrestne mere.
Tomislav Apollonio
