Bolj kot dejstvo, da je Iga Šwiatek včeraj uradno postala prva teniška igralka sveta, in da je Novak Đoković na vodilnem mestu kljub neigranju v Indian Wellsu in Miamiju ohranil deset točk prednosti pred Daniilom Medvedjevom, v teniškem svetu odmeva zmaga Carlosa Alcaraza v Miamiju. Osemnajstletni Španec, o katerem v teniškem svetu zmanjkuje presežnikov, je postal tretji najmlajši zmagovalec turnirjev serije masters, potem ko sta bila mlajša le Michael Chang (Toronto 1990) in Rafael Nadal (Monte Carlo 2005).
Potem ko je Alcaraz v prvih treh krogih nadigral teniške mojstre, kot so Madžar Fucsovicz (6:2, 6:3), Hrvat Čilić (6:4, 6:4) in Grk Cicipas (7:5, 6:3), je v četrtfinalu naletel na najvišjo oviro, Srba Kecmanovića. Premagal ga je šele v podaljšani igri odločilnega niza, kar je bil edini dvoboj na Floridi, ki ga je španski najstnik dobil v treh nizih. Do največjega uspeha v karieri je v polfinalu ugnal lanskega zmagovalca Poljaka Hurkacza, v finalu pa je Ruudu preprečil, da bi Norveška osvojila zgodovinski prvi masters serije 1000. Alcaraz je osvojil tretji turnir serije ATP, potem ko je bil lani najboljši v Umagu, letos pa v Riu de Janeiru.
Trener prišel šele pred finalom
Po veliki zmagi je Carlos Alcaraz priznal, da še nikoli ni imel tako velike treme kot na finalni dan Miamija. To se je poznalo pri igri, saj je v prvem nizu zaostajal z 1:4. V nadaljevanju je na krilih podpore s tribun, ki se je ves teden zavedala, da je priča zgodovinskemu dogodku, našel svojo igro in tekmecu do konca dvoboja prepustil le še pet iger. »V najtežjih trenutkih sem si dopovedoval, da sem pripravljen osvojiti prvi veliki turnir. Verjel sem vase, a sem čakal na pravo igro. K sreči sem jo našel,« je bil po zmagi na Floridi skromen Španec, ki je na svetovni lestvici napredoval na enajsto mesto. Alcaraz je blestel tudi na drugem turnirju Sončnega dvojčka v Indian Wellsu, kjer se je po prepričljivih zmagah v dveh nizih proti Špancu Bautisti, Francozu Monfilsu in Britancu Norrieju uvrstil v polfinale, v katerem je moral po več kot treh urah boja priznati premoč svojemu vzorniku Rafaelu Nadalu.
Zanimivo je, da je Alcaraz v Miamiju do finala igral brez trenerja Juana Carlosa Ferrera. Nekdanji prvi igralec sveta je bil namreč v Španiji, saj mu je tik pred turnirjem na Floridi umrl oče Eduardo. Polfinalno zmago proti Hubertu Hurkaczu je Alcaraz posvetil trenerju, ki pa je vendarle pripotoval v Miami na finalni dan in bil priča velikemu dogodku. »Ti trenutki so čustveni. Ne predstavljam si, kako se počuti Juan Carlos po smrti očeta, vem pa, da sva skupaj doživela zmago zelo čustveno,« je priznal Alcaraz ter dodal, »ko sva skupaj z Juanom Carlosom, mi čas hitro beži. Ne pogovarjava se zgolj o tenisu, temveč na splošno o vsem življenju. Največ pa o nogometu.«
Nesmiselne primerjave z Nadalom
Spremljanje najstnika na najvišji profesionalni ravni je v zadnjem letu teniški užitek. Alcaraz je letos na trdi podlagi dokazal, da ni zgolj specialist na pesku, kar je v preteklosti krasilo številne španske igralce. Čudežni deček svetovnega tenisa obvlada vse teniške prvine, najbolj pa navdušuje s svojo mirnostjo v ključnih trenutkih na mreži. Večkrat namreč stopi naprej, na mreži pa se znajde odlično. Nihče ne dvomi, da bo krojil razplete turnirjev tudi na najmočnejših peščenih turnirjih, ki so pred vrati.
Ameriški mediji so ob uspehu Alcaraza na njihovem ozemlju za mnenje povprašali nekaj teniških strokovnjakov. Zanimivo razmišljanje je podal nekdanji prvi igralec sveta Andy Roddick. »Motijo me primerjave Alcaraza z Nadalom. Z njim nimata skupnega ničesar drugega, kot da sta Španca. Igra Alcaraza je navdušujoča, raznovrstna, poleg tega je najstnik bojevit in lepo vzgojen. Vselej ima na svoji strani publiko,« odgovarja Andy Roddick. Pripomnil pa je tudi: »Po drugi strani so vsi najboljši teniški igralci na svetu poslušali primerjave s svojimi predhodniki. Spomnim se, kako se je za Federerja govorilo, da je skupek Agassija in Samprasa, za Nadala pa, da je naslednik Federerja. Pa naj bo Alcaraz potemtakem naslednik Đokovića in Nadala.«